Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (52.301-52.400)
-
nı̑štər, pron. = nič, Habd., Meg., Alas., Guts., Krelj, Trub., Dalm., Kast.; ništer manj, nichtsdestoweniger, Mur., V.-Cig.
-
nı̑štrc, (nı̑štrəc), -trca, m. ein Nichts: pisan ništrc, Lašče- Levst. (M.), Rog.- Valj. (Rad), Cv.
-
1. nìt, nı̑ti, f. 1) der Faden; vdejati nit, einfädeln; do niti moker, ganz durchnässt; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — pl. niti, der Zwirn, M.; — 2) živa n., das Wasserkalb, der Drahtwurm (gordius acquaticus), Cig., Erj. (Ž.), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) morska n., das Seegras, Levst. (Pril.); — 4) plenasta ostrina na sekiri, Gor.
-
2. nìt, nı̑ti, f. = net, das Niet, Krn- Erj. (Torb.); — iz nem.
-
nítən, -tna, adj. Faden-: nı̑tni konec, das Fadenende.
-
nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
-
nı̑tka, f. dem. nit; der Faden; — = vlakno, die Faser, Cig., Jan.; — zlate, srebrne nitke, Fadengold, Fadensilber, Cig.
-
nı̑tnik, m. die Sommereiche, die Stieleiche (quercus pedunculata), Cig., jvzhŠt.
-
nìz, praep. c. acc. = s, z, von — herab: prišel je niz Krn, niz Srpenico, Podkrnci- Erj. (Torb.); — niz lice solze toči, Ist.- SlN.; niz brdo, bergab, Zora; — v niz (vniz), abwärts, nach unten, Jan., C.
-
nı̑z, m. n. biserov, eine Schnur Perlen, Cig., Zv.; niz misli, eine Gedankenreihe, Cig. (T.); — hs.
-
nízati, nı̑zam, -žem, vb. impf. anreihen ( z. B. auf einen Faden), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); n. na nit bisere, jagode, Brkini- Erj. (Torb.).
-
nizdọ̑lje, n. das Thalgehänge, Cig. (T.), Jes.
-
nizdólu, adv. abwärts, Levst. (Pril.), Erj. (Min.), Lašče- Levst. (M.); n. gre pot, Zora; svetloba se odbija n., Žnid.
-
nízək, -zka, adj. niedrig, nieder; n. gozd, der Niederwald, Cig. (T.); nizka ravan, die Tiefebene, Cig. (T.); nizkega stanu, niedern Standes; visoki in nizki ljudje, Levst. (Nauk); — moralisch niedrig, Cig. (T.); nizka duša, ein niedriger Mensch, Cig.; — nizka cena, ein geringer Preis; — nizko, niedrig; lastovice nizko letajo; nizko se prikloniti, eine tiefe Verbeugung machen; — compar. nı̑žji, ( adv.) nı̑že.
-
nizhòd, -hǫ́da, m. der Niedergang ( mech.), Cig. (T.); — die Descension ( astr.), Cig. (T.); — stsl.
-
nizhǫ́dən, -dna, adj. fallend ( math.), Cig. (T.); — nizhǫ̑dno koleno, die absteigende Linie der Verwandtschaft, die Descendenten, Cig. (T.); — prim. nizhod.
-
nizkodúšən, -šna, adj. einer gemeinen Seele entsprechend: nizkodušne krivice, Cv.
-
niztę̑znica, f. der Niederzieher (ein Muskel), Erj. (Som.).
-
nı̑žati, -am, vb. impf. niedriger machen; — n. se, niederer werden; svet se niža, das Terrain wird niederer; — cena se niža, der Preis fällt.
-
nižȃva, f. die Niederung, das Tiefland.
-
nižȃvje, n. das Tiefland, Cig., Jes.
-
nı̑žešnji, adj. tiefer gelegen o. wohnend: nižešnji pridejo težko na goro, SlGor.- C.
-
nižína, f. = nižava; die Tiefebene, globoka n., die Niederung, valovita n., wellenförmiges Tiefland, Jes.
-
nja, pron., nam. njega, njegov, Guts. (Res.), Kor., Št.
-
njȃvlja, f. oseba, ki milo tarna, GBrda.
-
njegòv, -ǫ́va, pron. sein (ako se ne ozira na subjekt istega stavka); ima dobrega prijatelja: njegovo mošnjo prazni, svojo polni.
-
njegǫ̑vəc, -vca, m. der Seinige, Jan.; Jezus in njegovci, Ravn.
-
nję́n, pron. ihr gehörig, sie betreffend, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
-
njerčȃnje, n. das Knurren, Vrtov. (Km. k.).
-
nję̑rga, f. = nerga, ein mürrischer Mensch, der Brummbär, Cig.; — ein weinerlicher Mensch, Kr.- Valj. (Rad); ein weinerliches Kind, Cig.
-
njergálọ, n. = nergalo, ein mürrischer Mensch, (nję́rgalọ) Štrek.
-
njergáti, -ȃm, vb. impf. = nergati, brummen, murren, Cig., Jan., Kr.; n. na koga, gegen jemanden murren, Krelj; — knurren, Jan., C.; pes tiho njerga, Vrtov. (Km. k.).
-
nję̑vkati, -am, vb. impf. zanken, ogr.- M.; n. se, sich zanken, ogr.- C.
-
nję́vkav, adj. zänkisch, ogr.- C.
-
njíhən, -hna, pron. = njihov, Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Notr.- Cv.
-
njíhov, pron. ihnen gehörig, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
-
njíhovəc, -vca, m. njihov človek, einer der Ihrigen, Bes.
-
njı̑jin, pron. = njun, njijun, (njijn) Levst. (Sl. Spr.).
-
njívica, f. dem. njiva, das Aeckerlein.
-
njǫ́hati, -am, vb. impf. = njuhati, Vod. (Izb. sp.).
-
njuháłən, -łna, adj. Schnupf-, Jan. (H.).
-
njuhȃtən, -tna, adj. Schnupf-: njuhatni tobak, DZ.; — prim. njuhati.
-
njúhati, -am, vb. impf. = duhati, riechen, Z., Prip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.); — (po rus.) schnupfen: n. tobak, Levst. (Nauk), nk.
-
njúhavəc, -vca, m. der Schnupfer, Jan. (H.).
-
njȗn, pron. ihr (o dveh osebah, ako se ne ozira na subjekt istega stavka), Ravn., Met. in nasl.; — prim. njijun.
-
1. nò, conj. 1) aber, Levst. (Sl. Spr.), nk.; no farizej neče grešnik biti, Krelj; jaz sem hotel, no ti ne, C.; — 2) nam.: ino, C., Št.
-
2. nò, interj. 1) izraža izpodbujanje; wohlan, C.; no, brat! wohlan, Bruder! Krelj; no, govori! note, govorite! nota, govorita! note, note! Št., Gor., Tolm.; — prim. nu; — 2) za imperativom: doch; pusti me no! pojdi no! čakaj no! — 3) na! no! temu sem posvetil! — no! tega so pošteno nabili!
-
nobenoplátən, -tna, adj. = nobenostranski, Guts.- Cig., Mur.
-
nocǫ́, adv. = nocoj, Rez.- C., Cirk.- Baud.; ("ncǫ́", Rož.- Kres).
-
nocǫ́j, adv. in der nächsten (vergangenen oder künftigen) Nacht, heute nachts; n. nisem nič spal; nocoj bomo dolgo bedeli; — heute abends; pridi nocoj k nam! — iz noč-so, noč-sjo, Štrek.
-
nocǫ́jšnji, adj. zur nächsten (vergangenen oder künftigen) Nacht gehörig; nocojšnja noč; nocojšnja veselica, die am heutigen Abende stattfindende Unterhaltung.
-
nọ̑č, nočı̑, f. die Nacht; lahko noč! gute Nacht! po noči, in der Nacht, nachts; noč in dan delati, Tag und Nacht arbeiten; noč ima svojo moč; — sveta n., die Christnacht; na sveto noč, Kres; velika n., Ostern; o veliki noči, zu Ostern.
-
nọ̑čca, f. dem. noč; das Nächtchen, Cig., Valj. (Rad).
-
nočeváti, -ȗjem, vb. impf. übernachten, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan., vzhŠt.- C., Levst. (Nauk), Erj. (Izb. sp.), LjZv.
-
nočíca, f. dem. noč, = nočca, Levst. (Zb. sp.).
-
nočíšče, n. die Nachtherberge, Cig., Jan.; šel je iskat nočišča v gostilno, Erj. (Izb. sp.); — der Nachtraum, Levst. (Pril.).
-
nočíti, -ím, vb. impf. 1) übernachten, Mur., Cig., Jan., C.; nočili so v šotorih, Škrb.; kje sta moža, ki nočita pri tebi? Ravn.; pod milim nebom n., Vrt.; Mudi se mi z blagom, Nočiti ne smem, Npes.-K.; — 2) n. koga, beherbergen, Jan., Vrt.; — 3) noči se, es wird Nacht, Meg., Dict., Mur., Cig.
-
nočníca, f. 1) die Nachtschwärmerin, Valj. (Rad); — 2) die Nachtviole (hesperis), Tuš. (B.).
-
nočník, m. 1) der Nachtwandler, Jan. (H.); — 2) der Nachtwind, V.-Cig.; der Nordwestwind, Gor.- M.; — 3) das Nachtgeschirr, Jan., DZ.
-
nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna- Erj. (Torb.); = morska n., Kras- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče ( Goriš.); = sračja n., GBrda- Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom- Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
-
nogáča, f. 1) ein großer Fuß, Štrek.; — 2) der Fuß eines Stuhles, Tisches u. dgl., ogr.- C.; — 3) pl. nogače, das Fußgestell der Stampfe, C.; — 4) pl. nogače, die Stelzen, C.; — 5) das Spinnrad, C.
-
nogȃłnica, f. die Trittvorrichtung, der Schemel am Webstuhl, Jarn., Cig., Jan., C., Plužna- Erj. (Torb.); — das Trittbrett beim Spinnrade, Cig., Gor.- M., ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.); — pl. nogalnice, die Trittvorrichtung bei der Drehbank, Cig.
-
nogȃłnik, m. die Trittvorrichtung am Webstuhle, Cig., C., Valj. (Rad), am Spinnrade, Cig., bei der Orgel, C.; der Fußtritt am Tischgestelle, worauf man die Füße setzt, Cig.
-
nogàt, -áta, adj. 1) mit Füßen versehen; — 2) vielfüßig; — 3) langfüßig, langbeinig.
-
nogavíca, f. der Strumpf, die Fußsocke, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk.
-
nogavı̑čar, -rja, m. der Strumpfwirker, der Strumpfstricker, Ravn.- Valj. (Rad).
-
nogavı̑čarica, f. die Strumpfwirkerin, die Strumpfstrickerin, Jan. (H.).
-
nǫ̑gət, -hta, m. = nohet, Jan., Erj. (Som.).
-
nōglice, f. pl. olične tropine, (prav za prav: semensko zrnje; iz furl. nogli) Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
nogǫ̑vnica, f. = nogalnica, das Trittbrett am Spinnrad: kolovrat se z nogovnico žene, SlGor.
-
nǫ̑hət, * -hta, m. 1) der Nagel am Finger u. an der Zehe; nohti cvetejo = bele pege dobivajo, Pjk. (Črt.); ne toliko, kolikor je za nohtom črnega = gar nichts; za nohte mi gre, es geht mir schlecht, es wird mir hart zugesetzt, Bes.; huda jim je bila za nohti, LjZv.; — 2) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 3) orlovi nohti, das Geißblatt (lonicera caprifolium), Mur.; tudi: nọ̑hət.
-
nǫ̑htnica, f. das Nagelkraut (paronychia serpyllifolia), Cig., Medv. (Rok.).
-
nǫ̑j, m. der Strauß (struthio), Mur., Cig., Erj. (Ž.), nk.; — hs.
-
1. nòj, conj. = ino, in, Goriš., Kor.- Levst. (M.).
-
nǫ́ja, f. 1) die Noth, die Plage, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) die Noth, die Nothwendigkeit, Valj. (Rad); Nam bit' je noja zjokanim, Npes.- Mik.; — pogl. nuja.
-
nokota, f. = device Marije kožušček, gemeiner Hornklee (lotus corniculatus), Tuš. (R.); — der Steinklee (melilotus), Pohl.; (nokuta), Medv. (Rok.); — prim. hs. nokata.
-
nōlika, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Lož- Erj. (Torb.); — prim. it. il piccolo moli, der italienische Zwerglauch, Erj. (Torb.).
-
nōljev, adj. noljev kruh: peče se od zmesi pirjeve, koruzne (sirkove) in ajdove moke, ( furl. noli, Kleienmehl, Schrot), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
-
nomād, m. nenaseljenec, der Nomade.
-
nominālən, -lna, adj. imenski, po imenu, nominell.
-
nominatīv, m. imenovalnik, prvi sklon, der Nominativ ( gramm.).
-
nopal, m. die cochenilltragende Feigendistel o. Nopalpflanze (opuntia coccinellifera), Tuš. (R.).
-
nòr, nóra, adj. 1) närrisch; nora ženska; po vaši nori glavi, Jsvkr.; nora leta, die Flegeljahre, Cig., Jan.; — 2) überflüssiger Weise wachsend, C.; nora mladika, die Wasserrebe, Cig.; — noro raste, es wächst üppig, Polj.
-
nor, adv. = enkrat, Rez.- C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).
-
nǫ́raz, m. das krumme Rebenmesser, Dict., Dol.; — nam. vinoraz, in to nam. vinorez, Mik.
-
norčák, m. 1) = norec, der Narr, Dict.; — 2) der Spaßvogel, Guts.
-
norčàv, -áva, adj. 1) närrisch, angebrannt; Norčave dekleta Verjamejo vse, Npes.-Schein.; — 2) possenhaft, spaßhaft.
-
norčə̀k, -čkà, m. dem. norec; 1) das Närrchen; — 2) neka goba, Notr.- Levst. (Rok.); — tudi: nórčək.
-
norčevȃnje, n. die Possenreißerei, das Scherzen.
-
norčeváti, -ȗjem, vb. impf. Narrenpossen treiben, scherzen, Mur., Cig.; — navadnejše: n. se s kom.
-
norčevȃvəc, -vca, m. der Possenreißer.
-
norčevȃvka, f. die Possenreißerin.
-
norčı̑ja, f. die Narrenposse.
-
norčljìv, -íva, adj. spaßhaft, scherzhaft.
-
nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.- M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje- Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
nórək, -rka, m. ein liebes Närrchen, SlGor.- C.
-
norẹ́ti, -ím, vb. impf. ein Narr sein, geisteskrank sein; kaj noriš? bist du denn von Sinnen? — sich närrisch benehmen, Possen treiben; otroci norijo po travniku; na stare dni je začel noreti.
-
norẹ̀z, -rẹ́za, m. das Rebenmesser, V.-Cig.; — prim. noraz.
-
noríca, f. 1) die Närrin; — 2) pl. norice, die Wasser- oder Windpocken, die Schafpocken (varicellae), Z., Kr.; — 3) die Frühlingsknotenblume, großes Schneeglöckchen (leucoium vernum), Tuš. (R.); — die Tollkirsche (atropa belladonna), Cig., Dol., Notr.
-
noríčica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Gor.
51.801 51.901 52.001 52.101 52.201 52.301 52.401 52.501 52.601 52.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani