Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (52.239-52.338)

níčati, -ím, vb. impf. kauern, hocken, Jarn.- Cig., Fr.- C.; pri pletvi ženske ničijo, Poh.
níčavnica, f. die obere Reihe der Litzenfäden, der Haarlauf am Webstuhl, M.; — die untere Reihe der Litzenfäden, die Stelze, Z.- Cig.; (mala [spodnja] ličavnica, V.-Cig.); tudi pl. ničavnice, Cig.; — (ničalnice, Geschirrlitzen, DZ.); — nam. nitčavnica? prim. ničnice, nitešnice.
níče, -eta, n. der Taugenichts: ti si pravo niče! M.; ti ubogo niče, Lašče- Levst. (M.); tega ničeta mi ni mari, Lašče- Levst. (M.); ko bi se kako niče med vami našlo, Vrtov. (Sh. g.); — tudi: ničè, -ę́ta: niče ničesasto! Rib.
ničę̑mən, -mna, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., C., Zora.
ničę̑mnik, m. der Taugenichts, C., LjZv.
ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
níčən, -čna, adj. nichtig, eitel, Guts., V.-Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
níčev, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., Cig. (T.), nk.; ničevi nauki, ničevi verzi, Zv.
níčevəc, ** -vca, m. der Taugenichts, Bes.
níčica, f. das Nichts, Kr.- M.; die Null, Jan., Cig. (T.), Zora; izraz pripraviti (zvesti) na ničico, einen Ausdruck auf Null bringen ( math.), Cig. (T.).
nı̑čij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.- C., Navr. (Let.), Vest.
níčiti, nı̑čim, vb. impf. zugrunde richten, vernichten, Nov.; brata niči brat, Zv.; — n. se, unbrauchbar werden: tlak se niči, Levst. (Cest.); — n. se, sich aufheben ( math.), Cig. (T.).
nı̑čka, f. ein Loszettel ohne Gewinst, die Niete, Cig.
ničvẹ̑dež, m. der Nichtswisser: bili smo največ malovedeži in ničvedeži, Jurč.
ničvrẹ̑dnež, m. der Nichtswürdige, SlN.
nı̑d, m. = zavist, der Neid (pri starejših pisateljih); — iz nem.
nidẹ, adv. = nider, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
nidẹr, adv., nam. nigder = nikjer, vzhŠt.- C., Vest.
nı̑gdar, adv. niemals, starejši pisatelji, Cv.; nikdȃr, Dict.; ( nav. se piše nikdar).
nigi, adv., nam. nigdi, = nikjer, SlGor.- C.
nihȃj, m. die Schwingung (des Pendels), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
nihalíšče, n. der Schwingungspunkt, h. t.- Cig. (T.).
nihȃłka, f. die Schaukel, C., Glas.; die Hängematte, Valj. (Rad).
nihálọ, n. das Pendel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
níhanje, n. das Schwingen (des Pendels), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
níhati, -am, vb. impf. schaukeln, wiegen, SlN.- C.; — n. se, schwingen (vom Pendel), Cig. (T.), nk.; — hs.
nihčè, nikǫ̑gar, pron. niemand; (v stavku stoji še nikalnica "ne" pred glagolom); nihče me ne vidi; tudi: nı̑hče, nìhče, Št.
nihilīzəm, -zma, m. zanikavanje nravstvenih, verskih ali političnih načel, der Nihilismus.
nı̑hljaj, m. = nihaj, die Schwingung, Let.
níka, f. die Niederung auf Wiesen, Št.- Valj. (Rad); — prim. dnika.
nikȃ, I. pron. = nič, ogr.- C.; — II. adv. = nikar: Ne vekaj pa nika, Npes.-K.; vi ste čisti, ali nika vsi, Schönl.
nı̑kaj, pron. = nič, Guts., Mur., kajk.; boljše nekaj kakor nikaj, besser etwas als nichts, Cig.; ne boj se nikaj, kajk.- Vest.
nikák, adj. keinerlei, kein, Mur., Cig.; — po nikakem, auf keine Weise, durchaus nicht, Mur., Cig.; = po nikako, Mur.; — tudi: níkak, Mur.
nikàkọr, adv. auf keine Weise, durchaus nicht; nikakor ne morem tega storiti.
nikákši, adj. = nikakršen, vzhŠt., ogr.- C., Mik., Raič (Slov.).
nikáłən, -łna, adj. negativ, Verneinungs-, Cig. (T.), nk.
nikȃłnica, f. das Verneinungswort, die Negation, Cig., Jan., nk.
nikȃmọr, adv. nirgendshin; — govori, da nikamor ne sodi, er spricht so, dass es nirgendshin passt (= einen Unsinn), jvzhŠt.; = govori, da ni nikamor, UčT.
níkanje, n. das Verneinen, das Negieren, Cig.
nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
1. níkati, -am, vb. impf. verneinen, negieren, leugnen, Guts., kajk.- Cig., Cig. (T.).
2. níkati, -am, vb. impf. sich niederbeugen, Met.; — prim. ničati.
nı̑kda, adv. = nikdar, Mik., kajk.- Vest.
nı̑kdar, adv. niemals; — tako lep, da nikdar tega (tacega), so schön, wie keiner je gewesen.
nı̑kdọ, nı̑koga, pron. nikdor, nihče, niemand, Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; — prim. Cv. VIII. 9., X. 4.
níkəlj, -klja, m. neka kovina, das Nickel.
nikję̑r, adv. nirgends.
níkljev, adj. Nickel-: n. kršec, der Nickelkies, Erj. (Min.).
1. níkniti, nı̑knem, vb. pf. entsprießen, hervorkeimen, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Dol.- Cig., Jan.; — hervordringen: vlaga nikne iz dreves, Vrt.
2. níkniti, nı̑knem, vb. pf. verschwinden, Hal.- C.
nı̑kod, adv. = nikoder: od nikod = od nikoder, SlGor.
nikǫ̑der, adv. nirgends herum, in keiner Gegend; od nikoder, nirgends her, von keiner Seite; od nikoder ga ni.
nikọ̑li, adv. niemals; — (šalivo): o svetem Nikoli = nikoli.
nikotīn, m. strupena tvarina v tobaku, das Nicotin.
nı̑kšən, -šna, adj. = nobeden, Npes.-Vraz.
nı̑mar, m. = nemar: z nimar pustiti, Jurč.; za nimar pustiti, jvzhŠt.
nīmfa, f. starogrška boginja nižje vrste, die Nymphe.
nı̑ndər, adv. = nikoder, nikjer, vzhŠt.- Vest. I. 108; (tudi: nindrt, Vest.; nindri, ogr.- Mik.; nastalo iz: nigder, Mik.).
nı̑šče, pron. = nihče, Mur., Cig., Met., vzhŠt.- Vest., Dol.; tudi: niščè.
nı̑ščer, pron. = nihče, Mur., ("nišir"), Guts. (Res.).
nı̑ške, f. pl. = ničke, nečke, Mur., Cig., Vrtov. (Vin.), Notr.; — die Tretschemel am Webstuhl, Glas.
níštən, -tna, adj. nichts wert, nichtig, Dol.- Erj. (Torb.).
nı̑štər, pron. = nič, Habd., Meg., Alas., Guts., Krelj, Trub., Dalm., Kast.; ništer manj, nichtsdestoweniger, Mur., V.-Cig.
nı̑štrc, (nı̑štrəc), -trca, m. ein Nichts: pisan ništrc, Lašče- Levst. (M.), Rog.- Valj. (Rad), Cv.
1. nìt, nı̑ti, f. 1) der Faden; vdejati nit, einfädeln; do niti moker, ganz durchnässt; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — pl. niti, der Zwirn, M.; — 2) živa n., das Wasserkalb, der Drahtwurm (gordius acquaticus), Cig., Erj. (Ž.), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) morska n., das Seegras, Levst. (Pril.); — 4) plenasta ostrina na sekiri, Gor.
2. nìt, nı̑ti, f. = net, das Niet, Krn- Erj. (Torb.); — iz nem.
nítən, -tna, adj. Faden-: nı̑tni konec, das Fadenende.
nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
nı̑tka, f. dem. nit; der Faden; — = vlakno, die Faser, Cig., Jan.; — zlate, srebrne nitke, Fadengold, Fadensilber, Cig.
nı̑tnik, m. die Sommereiche, die Stieleiche (quercus pedunculata), Cig., jvzhŠt.
nìz, praep. c. acc. = s, z, von — herab: prišel je niz Krn, niz Srpenico, Podkrnci- Erj. (Torb.); — niz lice solze toči, Ist.- SlN.; niz brdo, bergab, Zora; — v niz (vniz), abwärts, nach unten, Jan., C.
nı̑z, m. n. biserov, eine Schnur Perlen, Cig., Zv.; niz misli, eine Gedankenreihe, Cig. (T.); — hs.
nízati, nı̑zam, -žem, vb. impf. anreihen ( z. B. auf einen Faden), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); n. na nit bisere, jagode, Brkini- Erj. (Torb.).
nizdọ̑lje, n. das Thalgehänge, Cig. (T.), Jes.
nizdólu, adv. abwärts, Levst. (Pril.), Erj. (Min.), Lašče- Levst. (M.); n. gre pot, Zora; svetloba se odbija n., Žnid.
nízək, -zka, adj. niedrig, nieder; n. gozd, der Niederwald, Cig. (T.); nizka ravan, die Tiefebene, Cig. (T.); nizkega stanu, niedern Standes; visoki in nizki ljudje, Levst. (Nauk); — moralisch niedrig, Cig. (T.); nizka duša, ein niedriger Mensch, Cig.; — nizka cena, ein geringer Preis; — nizko, niedrig; lastovice nizko letajo; nizko se prikloniti, eine tiefe Verbeugung machen; — compar. nı̑žji, ( adv.) nı̑že.
nizhòd, -hǫ́da, m. der Niedergang ( mech.), Cig. (T.); — die Descension ( astr.), Cig. (T.); — stsl.
nizhǫ́dən, -dna, adj. fallend ( math.), Cig. (T.); — nizhǫ̑dno koleno, die absteigende Linie der Verwandtschaft, die Descendenten, Cig. (T.); — prim. nizhod.
nizkodúšən, -šna, adj. einer gemeinen Seele entsprechend: nizkodušne krivice, Cv.
niztę̑znica, f. der Niederzieher (ein Muskel), Erj. (Som.).
nı̑žati, -am, vb. impf. niedriger machen; — n. se, niederer werden; svet se niža, das Terrain wird niederer; — cena se niža, der Preis fällt.
nižȃva, f. die Niederung, das Tiefland.
nižȃvje, n. das Tiefland, Cig., Jes.
nı̑žešnji, adj. tiefer gelegen o. wohnend: nižešnji pridejo težko na goro, SlGor.- C.
nižína, f. = nižava; die Tiefebene, globoka n., die Niederung, valovita n., wellenförmiges Tiefland, Jes.
nja, pron., nam. njega, njegov, Guts. (Res.), Kor., Št.
njȃvlja, f. oseba, ki milo tarna, GBrda.
njegòv, -ǫ́va, pron. sein (ako se ne ozira na subjekt istega stavka); ima dobrega prijatelja: njegovo mošnjo prazni, svojo polni.
njegǫ̑vəc, -vca, m. der Seinige, Jan.; Jezus in njegovci, Ravn.
nję́n, pron. ihr gehörig, sie betreffend, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
njerčȃnje, n. das Knurren, Vrtov. (Km. k.).
nję̑rga, f. = nerga, ein mürrischer Mensch, der Brummbär, Cig.; — ein weinerlicher Mensch, Kr.- Valj. (Rad); ein weinerliches Kind, Cig.
njergálọ, n. = nergalo, ein mürrischer Mensch, (nję́rgalọ) Štrek.
njergáti, -ȃm, vb. impf. = nergati, brummen, murren, Cig., Jan., Kr.; n. na koga, gegen jemanden murren, Krelj; — knurren, Jan., C.; pes tiho njerga, Vrtov. (Km. k.).
nję̑vkati, -am, vb. impf. zanken, ogr.- M.; n. se, sich zanken, ogr.- C.
nję́vkav, adj. zänkisch, ogr.- C.
njíhən, -hna, pron. = njihov, Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Notr.- Cv.
njíhov, pron. ihnen gehörig, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
njíhovəc, -vca, m. njihov človek, einer der Ihrigen, Bes.
njı̑jin, pron. = njun, njijun, (njijn) Levst. (Sl. Spr.).

51.739 51.839 51.939 52.039 52.139 52.239 52.339 52.439 52.539 52.639

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA