Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (52.201-52.300)

nezdȗšnica, f. die Gefühllose, M.
nezdȗšnik, m. der Gefühllose, Mur.; der Wütherich, C.; kolikanj nezdušniki resnico črtijo! Ravn.
nezgọ̑da, f. der Unglücksfall, der Unfall, Cig., Jan., nk.; das Unglück, Guts., Cig., Jan., nk.
nezgódən, -dna, adj. 1) unglücklich, Guts.- Cig., Jan.; — 2) unzeitig, inopportun, C.
nezgorljìv, -íva, adj. unverbrennlich, feuerfest, Cig. (T.), nk.
nezgovǫ́rən, -rna, adj. ungesprächig, Cig., M.; — unberedt, wortarm, Dict., Cig.
nezgovorljìv, -íva, adj. ungesprächig, nicht redselig, C.
nezlǫ́ga, f. die Uneinigkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad), LjZv.; — prim. nesloga.
nezmẹnljìv, -íva, adj. kdor se za nič ne meni, gleichgiltig, C.
nezmę̑ra, f. = nezmernost, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.; napuh, nezmera, nespodobnost, Škrb.
nezmẹzljìv, -íva, adj. unregbar, Guts., Cig.
neznabǫ̑štvọ, n. = brezboštvo, Cig. (T.); — hs.
neznabǫ̑žəc, -žca, m. = brezbožnik, Cig. (T.), Cv.; — hs.
neznačájən, -jna, adj. charakterlos, nk.
neznačȃjnež, m. der Charakterlose, nk.
neznamenı̑t, adj. unansehnlich, Cig.
neznàn, -znána, adj. 1) unbekannt; neznana bolezen, die Fallsucht, Rib.- M.; — 2) neznano, ungewöhnlich, ungeheuer: neznano velik, neznano grd, Mur., Cig., Jan.
neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj- Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče- Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).
nezórən, -rna, adj. verstört aussehend, Črniče ( Goriš.).
nezrẹ̀l, -zrẹ́la, adj. 1) unreif, unzeitig; nezrelo sadje; nezreli fantiči; — 2) boshaft, M.
nezrẹ̑łəc, -łca, m. ein boshaftes Kind, ogr.- C.
nezvánəc, -nca, m. der Unberufene, Levst. (Zb. sp.).
nezvárən, -rna, adj. unschweißbar, Cig. (T.).
nezvòk, -zvǫ́ka, m. der Unlaut: pa kaj beseda! — nezvok! LjZv.; — prim. zvok.
nezvŕšən, -šna, adj. unausführbar, Cig. (T.).
nę̑ža, f. 1) ein verweichlichter Mensch: ti si prava neža! Gor.; — 2) bodeča neža, die Eberwurz, die Wetterblume (carlina acaulis), Medv. (Rok.), Kr.; — ( die Kratzdistel [cirsium], Tuš. [R.]).
nẹ̑žən, * -žna, adj. zart, Cig., Jan., nk.; — iz drug. slov. jezikov.
nę̑ževje, n. coll. die Wetterblumen, Guts.- Cig., Mur., Valj. (Rad); — prim. bodeča neža.
nę̑žica, f. neki majhen denar: der Heller, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.
nę̑žika, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — der Venusspiegel (specularia speculum), Josch.
nežı̑v, -žíva, adj. leblos, unbelebt; nežive stvari.
nẹžnočútən, -tna, adj. zartfühlend, feinsinnig, Cig. (T.), nk.
nẹžnočȗtje, n. das Zartgefühl, der Zartsinn, Cig. (T.), nk.
nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
nícən, -cna, adj. nicht sonnseitig: na nicnem prebivati, Št.
nicína, f. = osoje, eine nicht sonnseitige Gegend, Št.
nicòr, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.- C.
nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
níčati, -ím, vb. impf. kauern, hocken, Jarn.- Cig., Fr.- C.; pri pletvi ženske ničijo, Poh.
níčavnica, f. die obere Reihe der Litzenfäden, der Haarlauf am Webstuhl, M.; — die untere Reihe der Litzenfäden, die Stelze, Z.- Cig.; (mala [spodnja] ličavnica, V.-Cig.); tudi pl. ničavnice, Cig.; — (ničalnice, Geschirrlitzen, DZ.); — nam. nitčavnica? prim. ničnice, nitešnice.
níče, -eta, n. der Taugenichts: ti si pravo niče! M.; ti ubogo niče, Lašče- Levst. (M.); tega ničeta mi ni mari, Lašče- Levst. (M.); ko bi se kako niče med vami našlo, Vrtov. (Sh. g.); — tudi: ničè, -ę́ta: niče ničesasto! Rib.
ničę̑mən, -mna, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., C., Zora.
ničę̑mnik, m. der Taugenichts, C., LjZv.
ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
níčən, -čna, adj. nichtig, eitel, Guts., V.-Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
níčev, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., Cig. (T.), nk.; ničevi nauki, ničevi verzi, Zv.
níčevəc, ** -vca, m. der Taugenichts, Bes.
níčica, f. das Nichts, Kr.- M.; die Null, Jan., Cig. (T.), Zora; izraz pripraviti (zvesti) na ničico, einen Ausdruck auf Null bringen ( math.), Cig. (T.).
nı̑čij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.- C., Navr. (Let.), Vest.
níčiti, nı̑čim, vb. impf. zugrunde richten, vernichten, Nov.; brata niči brat, Zv.; — n. se, unbrauchbar werden: tlak se niči, Levst. (Cest.); — n. se, sich aufheben ( math.), Cig. (T.).
nı̑čka, f. ein Loszettel ohne Gewinst, die Niete, Cig.
ničvẹ̑dež, m. der Nichtswisser: bili smo največ malovedeži in ničvedeži, Jurč.
ničvrẹ̑dnež, m. der Nichtswürdige, SlN.
nı̑d, m. = zavist, der Neid (pri starejših pisateljih); — iz nem.
nidẹ, adv. = nider, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
nidẹr, adv., nam. nigder = nikjer, vzhŠt.- C., Vest.
nı̑gdar, adv. niemals, starejši pisatelji, Cv.; nikdȃr, Dict.; ( nav. se piše nikdar).
nigi, adv., nam. nigdi, = nikjer, SlGor.- C.
nihȃj, m. die Schwingung (des Pendels), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
nihalíšče, n. der Schwingungspunkt, h. t.- Cig. (T.).
nihȃłka, f. die Schaukel, C., Glas.; die Hängematte, Valj. (Rad).
nihálọ, n. das Pendel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
níhanje, n. das Schwingen (des Pendels), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
níhati, -am, vb. impf. schaukeln, wiegen, SlN.- C.; — n. se, schwingen (vom Pendel), Cig. (T.), nk.; — hs.
nihčè, nikǫ̑gar, pron. niemand; (v stavku stoji še nikalnica "ne" pred glagolom); nihče me ne vidi; tudi: nı̑hče, nìhče, Št.
nihilīzəm, -zma, m. zanikavanje nravstvenih, verskih ali političnih načel, der Nihilismus.
nı̑hljaj, m. = nihaj, die Schwingung, Let.
níka, f. die Niederung auf Wiesen, Št.- Valj. (Rad); — prim. dnika.
nikȃ, I. pron. = nič, ogr.- C.; — II. adv. = nikar: Ne vekaj pa nika, Npes.-K.; vi ste čisti, ali nika vsi, Schönl.
nı̑kaj, pron. = nič, Guts., Mur., kajk.; boljše nekaj kakor nikaj, besser etwas als nichts, Cig.; ne boj se nikaj, kajk.- Vest.
nikák, adj. keinerlei, kein, Mur., Cig.; — po nikakem, auf keine Weise, durchaus nicht, Mur., Cig.; = po nikako, Mur.; — tudi: níkak, Mur.
nikàkọr, adv. auf keine Weise, durchaus nicht; nikakor ne morem tega storiti.
nikákši, adj. = nikakršen, vzhŠt., ogr.- C., Mik., Raič (Slov.).
nikáłən, -łna, adj. negativ, Verneinungs-, Cig. (T.), nk.
nikȃłnica, f. das Verneinungswort, die Negation, Cig., Jan., nk.
nikȃmọr, adv. nirgendshin; — govori, da nikamor ne sodi, er spricht so, dass es nirgendshin passt (= einen Unsinn), jvzhŠt.; = govori, da ni nikamor, UčT.
níkanje, n. das Verneinen, das Negieren, Cig.
nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
1. níkati, -am, vb. impf. verneinen, negieren, leugnen, Guts., kajk.- Cig., Cig. (T.).
2. níkati, -am, vb. impf. sich niederbeugen, Met.; — prim. ničati.
nı̑kda, adv. = nikdar, Mik., kajk.- Vest.
nı̑kdar, adv. niemals; — tako lep, da nikdar tega (tacega), so schön, wie keiner je gewesen.
nı̑kdọ, nı̑koga, pron. nikdor, nihče, niemand, Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; — prim. Cv. VIII. 9., X. 4.
níkəlj, -klja, m. neka kovina, das Nickel.
nikję̑r, adv. nirgends.
níkljev, adj. Nickel-: n. kršec, der Nickelkies, Erj. (Min.).
1. níkniti, nı̑knem, vb. pf. entsprießen, hervorkeimen, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Dol.- Cig., Jan.; — hervordringen: vlaga nikne iz dreves, Vrt.
2. níkniti, nı̑knem, vb. pf. verschwinden, Hal.- C.
nı̑kod, adv. = nikoder: od nikod = od nikoder, SlGor.
nikǫ̑der, adv. nirgends herum, in keiner Gegend; od nikoder, nirgends her, von keiner Seite; od nikoder ga ni.
nikọ̑li, adv. niemals; — (šalivo): o svetem Nikoli = nikoli.
nikotīn, m. strupena tvarina v tobaku, das Nicotin.
nı̑kšən, -šna, adj. = nobeden, Npes.-Vraz.
nı̑mar, m. = nemar: z nimar pustiti, Jurč.; za nimar pustiti, jvzhŠt.
nīmfa, f. starogrška boginja nižje vrste, die Nymphe.
nı̑ndər, adv. = nikoder, nikjer, vzhŠt.- Vest. I. 108; (tudi: nindrt, Vest.; nindri, ogr.- Mik.; nastalo iz: nigder, Mik.).
nı̑šče, pron. = nihče, Mur., Cig., Met., vzhŠt.- Vest., Dol.; tudi: niščè.
nı̑ščer, pron. = nihče, Mur., ("nišir"), Guts. (Res.).
nı̑ške, f. pl. = ničke, nečke, Mur., Cig., Vrtov. (Vin.), Notr.; — die Tretschemel am Webstuhl, Glas.
níštən, -tna, adj. nichts wert, nichtig, Dol.- Erj. (Torb.).

51.701 51.801 51.901 52.001 52.101 52.201 52.301 52.401 52.501 52.601

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA