Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (52.139-52.238)

nevę́zan, adj. ungebunden, prosaisch, Cig., Jan., nk.; v nevezani besedi, in Prosa, nk.
nevìd, -vída, m. das Infusionsthierchen, das Infusorium, Cig., h. t.- Cig. (T.), Nov.
nevídən, -dna, adj. 1) unsichtbar; — 2) unansehnlich, Cig.; — zelo nevidno je, es ist hässlich, Svet. (Rok.).
nevidljìv, -íva, adj. neidisch, LjZv.; — nam. nenavidljiv.
nevı̑dnəc, -nəca, m. ( nam. nenavidnec), der Neidische, Alas.
nevı̑doma, adv. ohne zu sehen, ungesehen; n. kaj kupiti; — auf unsichtbare Weise: n. se kaj godi, Burg.
nevı̑hta, f. das Gewitter, der Sturm.
nevı̑htən, -tna, adj. stürmisch, C.; — allzuschnell bei der Arbeit, C.
nevihtováti, -ȗjem, vb. impf. wettern, stürmen, Mur., Jan., C.; — allzuschnell arbeiten, C.
nevížən, -žna, adj. eigensinnig: n. otrok, n. konj, Gor.; — schlecht: nevižno vreme, nevižna košnja, Gor.; — prim. viža, die Weise.
nevklútən, -tna, adj. unsauber, ungeschickt, Hal.- C.
nevljúdən, -dna, adj. unhöflich, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
nevodič, m. der Nichtleiter, der Isolator ( phys.), Cig. (T.).
nevojáški, adj. unmilitärisch, unsoldatisch, nk.; — Civil-: nevojaška uprava, Navr. (Let.).
nevǫ́lja, f. 1) der Unwille, der Missmuth; — 2) das Ungemach, das Elend, das Unglück, Mur., Cig., Jan., Boh., ogr.- Let., Rib., BlKr., jvzhŠt.; Bog me reši nevolje, Te globoke voze, Npes.-Vraz; — das Unrecht, Dict.
nevolják, m. ein armer, elender Mensch, ogr.- C., Mik.
nevǫ́ljən, -ljna, adj. 1) unwillig, missmuthig; poslušavci so že nevoljni; nevoljno odgovarjati; — 2) bedrängt, elend, Mur.; žalosten in nevoljen konec, Krelj.
nevoljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) unwillig sein, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; — den Unwillen durch lautes Klagen kundgeben, klagen, jammern, Mur., C.; — 2) elend sein, ogr.- M.; — n. se, in Trübsal sein, C.; — n. se s čim, mit einer Sache Ungelegenheiten, Verdruss haben, ogr.- C.
nevǫ̑ljnik, m. = nevoljnež: nevoljnike premagati, die Empörer überwältigen, Vod. (Izb. sp.).
nevoščljìv, -íva, adj. neidisch.
nevoščljı̑vəc, -vca, m. der Neidische.
nevoščljı̑vka, f. die Neidische.
nevpríčən, -čna, adj. abwesend, Mur., Cig.
nevréme, -mę́na, n. das Ungewitter, Dict., V.-Cig., C., Jsvkr.
nevrǫ́čən, -čna, adj. unbestellbar, DZ.
nevšę̑č, adv. nicht nach Wunsch, missfällig, unangenehm; — iz: nevoščeč.
nevšę́čən, -čna, adj. 1) missfällig, unangenehm; — 2) wählerisch, Cig., Dol.- M.; nevšečen je človek, kateremu nič ni "všeč" ali po volji, Polj.; — heikelig: breskve so silno nevšečne v obrezovanju, Pirc.
nevšę́čina, f. was nicht nach Wunsch ist, Valj. (Rad).
nevšę̑čnež, m. ein wählerischer, heikeliger Mensch, Valj. (Rad).
nevšę̑čnica, f. die Wählerische, die Heikelige, Valj. (Rad).
nevštẹ̑t, adj. uneingerechnet: do nevštetega 24. decembra, bis zum 24. December exclusive, Navr. (Let.).
nevtrālən, -lna, adj. nobenostranski; nobeni stranki pripadajoč ali ( chem.): niti kisle niti alkalijske reakcije ne kažoč, neutral.
nevtralizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) neutral machen, neutralisieren, Cig. (T.).
nevzdrámən, -mna, adj. unaufweckbar, nk.; On trdno spi, nevzdramno spi, Greg.
nevzdŕžən, -žna, adj. 1) = nezdržen, unenthaltsam, unmäßig, Cig.; — 2) unaufhaltsam, SlN.
nezabẹ́ljen, adj. ungeschmalzen; nezabeljene jedi.
nezabǫ̑dka, f. das Vergissmeinnicht (myosotis), Šol., Cv.; — prim. češ. nezabudka.
nezadołžèn, -éna, adj. nicht verschuldet, ohne Schulden: n. kmet, nezadolžena kmetija.
nezadovǫ́ljən, -ljna, adj. unzufrieden; — ungenügsam, Cig., Jan.
nezadovǫ́ljščina, f. = nezadovoljstvo, Jan.
nezagotǫ̑vljen, adj. ungesichert: nezagotovljena bodočnost, nk.
nezaklę́njen, adj. unversperrt.
nezakonı̑t, adj. ungesetzlich, gesetzwidrig, Jan., nk.
nezaložèn, -éna, adj. nicht fundiert: nezaloženi deželni dolg, die schwebende Landesschuld, Levst. (Pril.); n. državni dolg, Cig. (T.).
nezamȗdoma, adv. = nemudoma, ungesäumt, unverzüglich, C.
nezapečȃčən, adj. unversiegelt; ( nav. -ȃten).
nezarǫ́bljen, adj. 1) uneingesäumt: n. robec; — 2) = zarobljen, roh, ungehobelt ( fig.), Mur.
nezarǫ́bljenəc, -nca, m. ein roher, ungehobelter Mensch, ogr.- M.
nezaȗpanje, n. das Misstrauen.
nezaȗpən, -pna, adj. misstrauisch, Mur., Cig. (T.), nk.
nezaupljìv, -íva, adj. misstrauisch, Cig., M.
nezaȗpnica, f. das Misstrauensvotum, die Misstrauensadresse, nk.
nezavárovan, adj. ungeschützt, unverwahrt ( z. B. gegen Kälte); — unversichert ( z. B. gegen Brandschäden), nk.
nezavẹ́dən, -dna, adj. 1) bewusstlos, besinnungslos; — 2) unbewusst, Cig., Jan.; — ohne (politisches oder nationales) Selbstbewusstsein, nk.
nezavídẹti, -vı̑dim, vb. impf. nicht sehen können, hassen: vse ga nezavidi, mačeha prejšnje otroke nezavidi, Polj.
nezdràv, -áva, adj. ungesund; nezdravi ljudje; nezdrava pijača; nezdrav kraj; — pos. mit einem Leibschaden behaftet, vzhŠt.- C.
nezdrȃvje, n. die Ungesundheit, Cig.; govoril mu je o sinovem nezdravju, Jurč.
nezdŕžən, -žna, adj. = nevzdržen 1), unenthaltsam, Mur., Cig.
nezdržljìv, -íva, adj. = nevzdržen 1), unenthaltsam, Dict.
nezdȗha, f. = nezdušnost, C.
nezdúšən, -šna, adj. gefühllos, unmenschlich, grausam, Mur., Cig.; že so bile nezdušne, da tolovaji ino razbojniki ne tako, Ravn.
nezdȗšnež, m. der Gefühllose, der Grausame, Mur., C.; veselje nezdušnežev kmalu mine, Ravn.
nezdȗšnica, f. die Gefühllose, M.
nezdȗšnik, m. der Gefühllose, Mur.; der Wütherich, C.; kolikanj nezdušniki resnico črtijo! Ravn.
nezgọ̑da, f. der Unglücksfall, der Unfall, Cig., Jan., nk.; das Unglück, Guts., Cig., Jan., nk.
nezgódən, -dna, adj. 1) unglücklich, Guts.- Cig., Jan.; — 2) unzeitig, inopportun, C.
nezgorljìv, -íva, adj. unverbrennlich, feuerfest, Cig. (T.), nk.
nezgovǫ́rən, -rna, adj. ungesprächig, Cig., M.; — unberedt, wortarm, Dict., Cig.
nezgovorljìv, -íva, adj. ungesprächig, nicht redselig, C.
nezlǫ́ga, f. die Uneinigkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad), LjZv.; — prim. nesloga.
nezmẹnljìv, -íva, adj. kdor se za nič ne meni, gleichgiltig, C.
nezmę̑ra, f. = nezmernost, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.; napuh, nezmera, nespodobnost, Škrb.
nezmẹzljìv, -íva, adj. unregbar, Guts., Cig.
neznabǫ̑štvọ, n. = brezboštvo, Cig. (T.); — hs.
neznabǫ̑žəc, -žca, m. = brezbožnik, Cig. (T.), Cv.; — hs.
neznačájən, -jna, adj. charakterlos, nk.
neznačȃjnež, m. der Charakterlose, nk.
neznamenı̑t, adj. unansehnlich, Cig.
neznàn, -znána, adj. 1) unbekannt; neznana bolezen, die Fallsucht, Rib.- M.; — 2) neznano, ungewöhnlich, ungeheuer: neznano velik, neznano grd, Mur., Cig., Jan.
neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj- Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče- Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).
nezórən, -rna, adj. verstört aussehend, Črniče ( Goriš.).
nezrẹ̀l, -zrẹ́la, adj. 1) unreif, unzeitig; nezrelo sadje; nezreli fantiči; — 2) boshaft, M.
nezrẹ̑łəc, -łca, m. ein boshaftes Kind, ogr.- C.
nezvánəc, -nca, m. der Unberufene, Levst. (Zb. sp.).
nezvárən, -rna, adj. unschweißbar, Cig. (T.).
nezvòk, -zvǫ́ka, m. der Unlaut: pa kaj beseda! — nezvok! LjZv.; — prim. zvok.
nezvŕšən, -šna, adj. unausführbar, Cig. (T.).
nę̑ža, f. 1) ein verweichlichter Mensch: ti si prava neža! Gor.; — 2) bodeča neža, die Eberwurz, die Wetterblume (carlina acaulis), Medv. (Rok.), Kr.; — ( die Kratzdistel [cirsium], Tuš. [R.]).
nẹ̑žən, * -žna, adj. zart, Cig., Jan., nk.; — iz drug. slov. jezikov.
nę̑ževje, n. coll. die Wetterblumen, Guts.- Cig., Mur., Valj. (Rad); — prim. bodeča neža.
nę̑žica, f. neki majhen denar: der Heller, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.
nę̑žika, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — der Venusspiegel (specularia speculum), Josch.
nežı̑v, -žíva, adj. leblos, unbelebt; nežive stvari.
nẹžnočútən, -tna, adj. zartfühlend, feinsinnig, Cig. (T.), nk.
nẹžnočȗtje, n. das Zartgefühl, der Zartsinn, Cig. (T.), nk.
nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
nícən, -cna, adj. nicht sonnseitig: na nicnem prebivati, Št.
nicína, f. = osoje, eine nicht sonnseitige Gegend, Št.
nicòr, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.- C.
nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).

51.639 51.739 51.839 51.939 52.039 52.139 52.239 52.339 52.439 52.539

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA