Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (52.101-52.200)
-
2. neúrən, -rna, adj. 1) unglücklich: to je meni neurno, das ist für mich ein Unglück, Mur.; — 2) neurno vreme, schlechtes Wetter, C.
-
neȗrje, n. das Ungewitter, Guts., Jarn., Cig., C.
-
neȗrnež, m. ein unliebsamer, unglückseliger Mensch, C.
-
neȗrnica, f. ein unglückseliges Weib, Mur.
-
neȗrnik, m. 1) der Unglückliche, der Unglückselige, Mur., Mik.; — 2) der Wildbach, der Gewitterbach, Jan., M., Preš.
-
neušíbčən, -čna, adj. unbeugsam, Jarn.
-
neušibljìv, -íva, adj. unbeugsam, C.
-
neutájən, -jna, adj. unverleugbar: leta so bila neutajno zapustila nekoliko sledu, Jurč.
-
neutę̑ga, f. der Mangel an Muße, das Nichtzeithaben, Valj. (Rad).
-
neutę̑goma, adv. unverzüglich, auf der Stelle; n. govoriti, aus dem Stegreif sprechen, ogr.
-
neutepèn, -éna, adj. unbeschmutzt, unbefleckt, ogr.- C.
-
neutẹ́šən, -šna, adj. untröstlich, Vrt.
-
neutolážən, -žna, adj. untröstlich, Cig., nk.
-
neutrúdən, -dna, adj. unermüdlich, unverdrossen, Mur., Jan., Levst. (Nauk), nk.; neutrudni sovražniki, Levst. (Zb. sp.).
-
neužítovnež, m. der Karge, der Knauser, Cig.
-
neváljan, adj. ungewalkt, roh: nevaljano sukno, Cig.
-
nevaljánəc, -nca, m. der Taugenichts, kajk.- Valj. (Rad); — hs.
-
nevaljánka, f. ein nichtsnutziges Weib, Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — hs.
-
nevȃrčən, -čna, adj. unwirtschaftlich, Cig., Jan.
-
nevárək, -rka, adj. unschweißbar, Cig. (T.).
-
nevárən, -rna, adj. gefährlich; nevarna bolezen; nevaren človek; po morju je nevarno se voziti.
-
nevárica, f. die Unbehutsamkeit, C.; iz nevarice, C.
-
nevárščina, f. = nevarnost.
-
nevdán, adj. ledig (o ženski), (neud-) Cig.
-
nevẹ́čən, -čna, adj. schwach, kraftlos, matt, Dict.- Mik., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; — schläfrig, Mik.
-
nevẹdę́, adv. unwissentlich.
-
nevẹ́dən, -dna, adj. unwissend, unkundig; n. božjih zakonov, Ravn.- Mik.
-
nevẹ̑deštvọ, n. die Unwissenheit, C.
-
nevẹ̑dež, m. der Unwissende, C.; revni nevedeži, Vod. (Izb. sp.).
-
nevẹ̑dnež, m. der Unwissende, der Idiot.
-
nevẹ̑dnica, f. die Unwissende.
-
nevẹdǫ́č, adv. unwissentlich.
-
nevẹ̑doma, adv. unwissentlich; = po nevedoma.
-
nevẹ̑k, m. die Schwäche, die Entkräftung, Cig.
-
neven, m. neveni, Immortellen, Strohblumen, Tuš. (R.); — hs.
-
nevę́riti, -vę̑rim, vb. impf. treulos machen, C.; — n. se, treulos werden, C.
-
neverję́tən, -tna, adj. unglaublich, unglaubwürdig; unwahrscheinlich.
-
nevẹ́ščina, f. die Unkunde, Levst. (Zb. sp.).
-
nevę́zan, adj. ungebunden, prosaisch, Cig., Jan., nk.; v nevezani besedi, in Prosa, nk.
-
nevìd, -vída, m. das Infusionsthierchen, das Infusorium, Cig., h. t.- Cig. (T.), Nov.
-
nevídən, -dna, adj. 1) unsichtbar; — 2) unansehnlich, Cig.; — zelo nevidno je, es ist hässlich, Svet. (Rok.).
-
nevidljìv, -íva, adj. neidisch, LjZv.; — nam. nenavidljiv.
-
nevı̑dnəc, -nəca, m. ( nam. nenavidnec), der Neidische, Alas.
-
nevı̑doma, adv. ohne zu sehen, ungesehen; n. kaj kupiti; — auf unsichtbare Weise: n. se kaj godi, Burg.
-
nevı̑hta, f. das Gewitter, der Sturm.
-
nevı̑htən, -tna, adj. stürmisch, C.; — allzuschnell bei der Arbeit, C.
-
nevihtováti, -ȗjem, vb. impf. wettern, stürmen, Mur., Jan., C.; — allzuschnell arbeiten, C.
-
nevížən, -žna, adj. eigensinnig: n. otrok, n. konj, Gor.; — schlecht: nevižno vreme, nevižna košnja, Gor.; — prim. viža, die Weise.
-
nevklútən, -tna, adj. unsauber, ungeschickt, Hal.- C.
-
nevljúdən, -dna, adj. unhöflich, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
-
nevodič, m. der Nichtleiter, der Isolator ( phys.), Cig. (T.).
-
nevojáški, adj. unmilitärisch, unsoldatisch, nk.; — Civil-: nevojaška uprava, Navr. (Let.).
-
nevǫ́lja, f. 1) der Unwille, der Missmuth; — 2) das Ungemach, das Elend, das Unglück, Mur., Cig., Jan., Boh., ogr.- Let., Rib., BlKr., jvzhŠt.; Bog me reši nevolje, Te globoke voze, Npes.-Vraz; — das Unrecht, Dict.
-
nevolják, m. ein armer, elender Mensch, ogr.- C., Mik.
-
nevǫ́ljən, -ljna, adj. 1) unwillig, missmuthig; poslušavci so že nevoljni; nevoljno odgovarjati; — 2) bedrängt, elend, Mur.; žalosten in nevoljen konec, Krelj.
-
nevoljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) unwillig sein, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; — den Unwillen durch lautes Klagen kundgeben, klagen, jammern, Mur., C.; — 2) elend sein, ogr.- M.; — n. se, in Trübsal sein, C.; — n. se s čim, mit einer Sache Ungelegenheiten, Verdruss haben, ogr.- C.
-
nevǫ̑ljnik, m. = nevoljnež: nevoljnike premagati, die Empörer überwältigen, Vod. (Izb. sp.).
-
nevoščljìv, -íva, adj. neidisch.
-
nevoščljı̑vəc, -vca, m. der Neidische.
-
nevoščljı̑vka, f. die Neidische.
-
nevpríčən, -čna, adj. abwesend, Mur., Cig.
-
nevréme, -mę́na, n. das Ungewitter, Dict., V.-Cig., C., Jsvkr.
-
nevrǫ́čən, -čna, adj. unbestellbar, DZ.
-
nevšę̑č, adv. nicht nach Wunsch, missfällig, unangenehm; — iz: nevoščeč.
-
nevšę́čən, -čna, adj. 1) missfällig, unangenehm; — 2) wählerisch, Cig., Dol.- M.; nevšečen je človek, kateremu nič ni "všeč" ali po volji, Polj.; — heikelig: breskve so silno nevšečne v obrezovanju, Pirc.
-
nevšę́čina, f. was nicht nach Wunsch ist, Valj. (Rad).
-
nevšę̑čnež, m. ein wählerischer, heikeliger Mensch, Valj. (Rad).
-
nevšę̑čnica, f. die Wählerische, die Heikelige, Valj. (Rad).
-
nevštẹ̑t, adj. uneingerechnet: do nevštetega 24. decembra, bis zum 24. December exclusive, Navr. (Let.).
-
nevtrālən, -lna, adj. nobenostranski; nobeni stranki pripadajoč ali ( chem.): niti kisle niti alkalijske reakcije ne kažoč, neutral.
-
nevtralizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) neutral machen, neutralisieren, Cig. (T.).
-
nevzdrámən, -mna, adj. unaufweckbar, nk.; On trdno spi, nevzdramno spi, Greg.
-
nevzdŕžən, -žna, adj. 1) = nezdržen, unenthaltsam, unmäßig, Cig.; — 2) unaufhaltsam, SlN.
-
nezabẹ́ljen, adj. ungeschmalzen; nezabeljene jedi.
-
nezabǫ̑dka, f. das Vergissmeinnicht (myosotis), Šol., Cv.; — prim. češ. nezabudka.
-
nezadołžèn, -éna, adj. nicht verschuldet, ohne Schulden: n. kmet, nezadolžena kmetija.
-
nezadovǫ́ljən, -ljna, adj. unzufrieden; — ungenügsam, Cig., Jan.
-
nezadovǫ́ljščina, f. = nezadovoljstvo, Jan.
-
nezagotǫ̑vljen, adj. ungesichert: nezagotovljena bodočnost, nk.
-
nezaklę́njen, adj. unversperrt.
-
nezakonı̑t, adj. ungesetzlich, gesetzwidrig, Jan., nk.
-
nezaložèn, -éna, adj. nicht fundiert: nezaloženi deželni dolg, die schwebende Landesschuld, Levst. (Pril.); n. državni dolg, Cig. (T.).
-
nezamȗdoma, adv. = nemudoma, ungesäumt, unverzüglich, C.
-
nezapečȃčən, adj. unversiegelt; ( nav. -ȃten).
-
nezarǫ́bljen, adj. 1) uneingesäumt: n. robec; — 2) = zarobljen, roh, ungehobelt ( fig.), Mur.
-
nezarǫ́bljenəc, -nca, m. ein roher, ungehobelter Mensch, ogr.- M.
-
nezaȗpanje, n. das Misstrauen.
-
nezaȗpən, -pna, adj. misstrauisch, Mur., Cig. (T.), nk.
-
nezaupljìv, -íva, adj. misstrauisch, Cig., M.
-
nezaȗpnica, f. das Misstrauensvotum, die Misstrauensadresse, nk.
-
nezavárovan, adj. ungeschützt, unverwahrt ( z. B. gegen Kälte); — unversichert ( z. B. gegen Brandschäden), nk.
-
nezavẹ́dən, -dna, adj. 1) bewusstlos, besinnungslos; — 2) unbewusst, Cig., Jan.; — ohne (politisches oder nationales) Selbstbewusstsein, nk.
-
nezavídẹti, -vı̑dim, vb. impf. nicht sehen können, hassen: vse ga nezavidi, mačeha prejšnje otroke nezavidi, Polj.
-
nezdràv, -áva, adj. ungesund; nezdravi ljudje; nezdrava pijača; nezdrav kraj; — pos. mit einem Leibschaden behaftet, vzhŠt.- C.
-
nezdrȃvje, n. die Ungesundheit, Cig.; govoril mu je o sinovem nezdravju, Jurč.
-
nezdŕžən, -žna, adj. = nevzdržen 1), unenthaltsam, Mur., Cig.
-
nezdržljìv, -íva, adj. = nevzdržen 1), unenthaltsam, Dict.
-
nezdȗha, f. = nezdušnost, C.
-
nezdúšən, -šna, adj. gefühllos, unmenschlich, grausam, Mur., Cig.; že so bile nezdušne, da tolovaji ino razbojniki ne tako, Ravn.
-
nezdȗšnež, m. der Gefühllose, der Grausame, Mur., C.; veselje nezdušnežev kmalu mine, Ravn.
51.601 51.701 51.801 51.901 52.001 52.101 52.201 52.301 52.401 52.501
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani