Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (5.201-5.300)

  1. sozvẹ̑zdje, n. das Sternbild, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  2. sozvǫ̑čje, n. der Gleichklang, die Harmonie, Cig. (T.); — rus.
  3. sozvǫ̑k, m. der Accord (in der Tonkunst), Cig. (T.).
  4. sožalẹ̑nje, n. das Beileid, Cig. (T.), nk.; — rus.
  5. sožȃlje, n. das Beileid, die Condolenz, Jan. (H.).
  6. sožȃlnica, f. das Beileidsschreiben, Cig. (T.).
  7. sožalovȃnje, n. das Beileid, Cig.
  8. sožalováti, -ȗjem, vb. impf. ( eig. mittrauern): sožalujoči list, das Beileidsschreiben, Cig. (T.).
  9. sožárək, -rka, m. der Nebenstrahl, Cig. (T.).
  10. spackáti, -ȃm, vb. pf. zusammenpatzen: s. kako jed, Cig.
  11. spȃčək, -čka, m. 1) etwas Ausgeartetes: die Missgeburt, das Missgeschöpf, Mur., Cig., Mik., ZgD.; die Spielart, Cig.; — das Missgewächs, C.; spački = drobno, piškavo, grintavo sadje, Polj.; — 2) das Koboldäffchen (tarsius), Erj. (Z.).
  12. spáčən, -čna, adj. verdorben ( prim. spačnost).
  13. spáčenəc, -nca, m. ein ungerathener Mensch, der Lump, C.
  14. spáčenje, n. das Verderbnis, die Entstellung; das sittl. Verderbnis, Cig.; — das Ärgernis, C., kajk.- Valj. (Rad).
  15. spáčenka, f. die Caricatur, C.
  16. spáčenost, f. die Missgestaltung, die Verderbtheit, die Verkehrtheit.
  17. spačı̑telj, m. der Verderber, kajk.- Valj. (Rad).
  18. spáčiti, -im, vb. pf. 1) verhunzen, entstellen, physisch oder moralisch verderben; rane so mu spačile obraz; spačene ude imeti, verkrüppelte Glieder haben; spačeno vino, verdorbener Wein; — s. se, verderben ( intr.); vse se mi je spačilo; spačen porod, der Abortus, C.; les se je spačil (hat sich geworfen), Cig.; — s. se, aus der Art schlagen, ausarten, Cig.; spačen mladenič; — s. se komu, jemandem eine Grimasse schneiden, eine Fratze machen, Cig., Gor.; — 2) stören, verhindern, Mur.; — 3) Ärgernis geben, ärgern, ogr.- M.; — prim. izpačiti.
  19. spȃčji, adj. scheusalartig: na njegovem obrazu je bilo nekaj spačjega, vražjega brati, Jurč.; spaka spačja! Ig (Dol.).
  20. spȃčka, f. 1) das Hindernis, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Ärgernis, C., kajk.- Valj. (Rad).
  21. spačljìv, adj. = pohujšljiv, ärgernisgebend, ogr.- C.; — lasterhaft, Mur.
  22. spačljívost, f. = pohujšljivost, ogr.- C.; — die Lasterhaftigkeit, Mur.
  23. spáčnost, f. die Verdorbenheit, die Lasterhaftigkeit, Mur., C.; s. prvega sveta, Ravn.- Valj. (Rad).
  24. spačúhati, -am, vb. pf. verpfuschen, Jan., Mik.
  25. spàd, -páda, m. der Herabfall, Cig.
  26. spadȃj, m. der Fall, C., ogr.- Valj. (Rad); — der Sündenfall, C.
  27. spádanje, n. das Herabfallen, M.
  28. spádati, -pȃdam, vb. impf. ad spasti; 1) herabfallen, Mur., C.; riesen ( z. B. vom wurmstichigen Obst), Cig.; — 2) gehören, Cig., Jan., C., nk.; s. pod kako graščino, nk.; to ne spada sem, das gehört nicht hieher, Cig.; to ne spada v govor! = zur Sache! Levst. (Nauk).
  29. spádati se, -pȃdam se, vb. impf. = dopadati se, gefallen, C.
  30. spȃdək, -dka, m. = slabo sadje, ki popada z dreves, predno dozori, BlKr.
  31. spádniti, -pȃdnem, vb. pf. 1) = pasti, ogr.- Let.; ni eden vlas vam z glave ne spadne, ogr.- Valj. (Rad); god spadne na —, C.; — 2) s. se, = dopasti se, Gefallen finden, C.
  32. 1. spàh, spáha, m. 1) die Zusammenfügung: die Zusammenschmiedung, Gor.; — 2) die Fuge, Cig., Jan., (speh) Mur., vzhŠt.; spah (speh) je, kder se dve blanji ali dogi stikata, Fr.- C.; na s., genau zusammengefügt, C.
  33. 2. spàh, spáha, m. die Verrenkung, Mur., Jan., Mik.; — pogl. izpah 2).
  34. spahȃłnik, m., pogl. spehalnik.
  35. spáhati, -pȃham, vb. pf. auffachen, aufwehen, Cig.; ( nam. vzp-).
  36. spáhavəc, -vca, m. = spehalnik, Cig., Valj. (Rad).
  37. spahljáti, -ȃm, vb. pf. leise wegwehen, wegfächeln: s. kaj kam, Cig.
  38. 1. spáhniti, -nem, vb. pf. = 1. spehniti.
  39. 2. spáhniti, -nem, vb. pf. verrenken, pogl. izpehniti.
  40. spȃhoma, adv. zusammengefügt, (spehoma) C.
  41. spajálọ, n. der Löthkolben, h. t.- Cig. (T.).
  42. spȃjanje, n. 1) das Löthen, Cig. (T.), DZ.; — 2) das Vereinigen: s. predstav, Lampe (D.).
  43. 1. spȃjati, -am, vb. impf. ad spojiti; 1) chemisch verbinden, Cig. (T.), C.; — 2) zusammenlöthen, Cig. (T.); — 3) vereinigen, verbinden, nk.; s. predstave, Lampe (D.).
  44. 2. spajati, -am, vb. impf. = spavati, Guts.
  45. spajdášiti, -ȃšim, vb. pf. vergesellen: s. koga, s. se, Mur., Cig., C.; kdor se z volkom spajdaši, mora ž njim tuliti, Z.
  46. spàk, spáka, m. 1) etwas Missgestaltetes; = spaka, die Missgeburt, Mur., Zora; ein missgestalteter Mensch, Valj. (Rad); (kot psovka ali kletvica): ti spak ti! — 2) das Hindernis, Mur., Mik.; — 3) das Ärgernis, Mur., ogr.- M.
  47. spȃka, f. 1) etwas Missrathenes, Missgestaltetes; die Missform, das Zerrbild, die Fratze, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Missgeburt, das Missgeschöpf; žena porodi strašno spako, Jsvkr.- Valj. (Rad); — das Scheusal; peklenske spake, Jsvkr.- Valj. (Rad); — 2) das Hindernis, die Störung, Mur., C.; spako in izgubo delati komu, LjZv.; — 3) das Ärgernis, Mur., C., ogr.- Mik.; — pogl. izpaka.
  48. spȃkar, -rja, m. der Störefried, C.
  49. spȃkast, adj. missgestaltet, unförmlich, monströs, Cig., C.
  50. spȃkati, -am, vb. impf. ärgern, Ärgernis geben, C., ogr.- M.
  51. spakedráti, -ȃm, vb. pf. verhunzen, verpfuschen, Cig., M., nk.; spakedrana stvar, das Missgeschöpf, Cig.; spakedrana beseda, ein schlecht gebildetes Wort, C.; spakedrana kranjščina, Preš.; — žito se spakedra (artet aus), C.; — prim. spakudrati.
  52. spakedrávati, -am, vb. impf. ad spakedrati, nk.
  53. spakı̑ja, f. = spaka 2), das Hindernis, die Zuwidrigkeit, C.; spakijo komu delati, C.
  54. spakóta, f. die Verzerrung, C. ( Vest.); — die Abscheulichkeit, C.
  55. spakovȃnje, n. die Missgeberden; bes. das Nachäffen, M., C.
  56. spakováti, -ȗjem, vb. impf. entstellen; s. besedo, das Wort verdrehen, C.; s. božjo besedo, Krelj; — s. se, unnatürlich sein (in den Mienen, den Geberden, der Rede, der Kleidung u. dgl.), Grimassen schneiden; kaj se spakuješ? s. se komu, jemanden durch Grimassen verspotten, Cig., Jan.; = s. se proti komu; — s. se, sich verstellen, Dalm.
  57. spakudráti, -ȃm, vb. pf. = spakedrati: po nemščini spakudrane besede, Levst. (Nauk).
  58. spáłčiti, -pȃłčim, vb. pf. zusammenstümpern, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); kar je spalčil, ponuja učencem, Levst. ( LjZv.).
  59. spáłən, -łna, adj. Schlaf-, (spaven) Mur.; spȃłna suknja, Zora.
  60. spalíšče, n. die Schlafstätte, Cig., Hal.- C.
  61. spáliti, -im, vb. pf. verbrennen, einäschern, Cig.
  62. spȃłka, f. das Schlafmittel, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  63. spáłnica, f. das Schlaflocale, das Schlafzimmer, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  64. spałnína, f. das Schlafgeld, C.
  65. spálọ, n. der Schlaf, ogr.- C.
  66. spámet, f. = pamet, Mur., C.
  67. spámetiti, -im, vb. pf. 1) = spametovati, zur Vernunft bringen, gescheit machen, Jan.; s. se, zur Besinnung kommen, C.; — 2) s. se, sich besinnen, sich erinnern, Jan., Blc.-C.
  68. spámetovanje, n. die Witzigung, M.
  69. spámetovati, -ujem, vb. pf. 1) zur Vernunft bringen, klug machen, witzigen; — s. se, zur Besinnung, zur Vernunft kommen, gescheit werden; — 2) s. se, sich entsinnen, sich erinnern, ogr.- C.
  70. spámrt, m. der erste tiefe Schlaf, Mik.
  71. spȃnčkati, -am, vb. impf. schlafen (v otročjem govoru).
  72. spánəc, -nca, m. der Schlaf; s. me grudi, es kommt mich der Schlaf an, Jan.; trdnost otročjega spanca, Zv.; spanec boljši kot žganec, Npreg.- Jurč., Polj.
  73. spánək, -nka, m. = spanec, C.
  74. spánjav, adj. schläfrig, C.
  75. spánjčəce, n. das Schläfchen, (-čice) Cig.
  76. spánje, n. das Schlafen; der Schlaf; lahko, trdno s., leichter, fester Schlaf; smrtno s., der Todesschlaf.
  77. spanjúga, m. et f. der Langschläfer, die Langschläferin, Cig., C.
  78. spȃnkati, -am, vb. impf. = spančkati, C.
  79. spȃr, m. der Dunst: gostejši spar se megla zove, ogr.- Valj. (Rad); — die Schwüle, Jan., C., Mik.
  80. spȃra, f. = die Schwüle, Jan., Kr.- Valj. (Rad).
  81. spárati, -am, vb. pf. = 2. spariti, paarweise zusammenstellen: kobre je sparal, er hat (im Würfelspiel) den Pasch geworfen, Guts.
  82. spárən, -rna, adj. = soparen, schwül, Cig., Jan., C., Gor.; sparni veter, der Glutwind, h. t.- Cig. (T.).
  83. spārgovəc, -vca, m. der Spargelstein, Erj. (Min.).
  84. spȃrica, f. der Dunst, Jarn., C.; die Schwüle, Mur., vzhŠt.; — prim. soparica.
  85. spȃričən, -čna, adj. schwül, vzhŠt.
  86. sparína, f. die Schwüle, C., jvzhŠt.
  87. 1. spáriti, -pȃrim, vb. pf. dampfen machen, abdämpfen, dünsten; Gradnik ga (krompir) rad v salati je Al' sparjen'ga v kozici, Npes.-K.; s. se, abdampfen, abrauchen; sparjena jed, jvzhŠt.; vino, ki je dolgo na solncu, se spari; — sparjen = vel, welk, vzhŠt.
  88. 2. spáriti, -im, vb. pf. zu einem Paar (zu Paaren) vereinigen, paaren; s. se, sich paaren, Cig.; tudi: sparíti, Ig (Dol.).
  89. spárjavica, f. = sparica, Raič (Slov.).
  90. spȃrjenəc, -nca, m. = sparjeno vino, M.
  91. spȃrnica, f. die Brillenschote (biscutella), Medv. (Rok.).
  92. spároma, adv. paarweise.
  93. spàs, spása, m. 1) das Heil, die Rettung, nk.; — 2) = odrešenik, C., Vrt.; — stsl.
  94. spásati, -am, vb. impf. ad spasti (-pasem); s. koga, auf jemanden lauern, C.
  95. spası̑telj, m. der Erlöser, Habd.- Mik., SlN.; — stsl.
  96. spásiti, -pȃsim, vb. pf. erretten, Prip.- Mik.; — hs.
  97. 1. spásti, spádem, vb. pf. 1) herunterfallen, Cig., Jan.; ino je Elijev plašč vzel, kateri je bil njemu spadel, Dalm.; (o črvivem sadju), Cig.; — entfallen, Z.; iz glave mi spade kaj, C.; — 2) verfallen: s. na kaj, C.
  98. 2. spásti, spádem, vb. pf. 1) zusammenfallen, zusammenstürzen, Cig., C.; — 2) einfallen, verkümmern, herabkommen: ej, kako je ta človek spadel! Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) s. se = dopasti se (gefallen), C.
  99. spásti, -pásem, vb. pf. 1) erlauern, erspähen, ertappen, Jarn., Jan., C.; spasti ptiča, kje ima gnezdo, Z.; nihče ni mislil, da je tat, zdaj so ga pa spasli, jvzhŠt.; rad bi jih bil spasel, če niso tudi Benjaminu nevoščljivi, Ravn.; s. roparice, Gol.; — 2) ( stsl.) erlösen, retten, C.; — 3) s. se nad kom, seinen Zorn an jemandem auslassen, sich rächen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); prim. izpasti (-pasem) 3).
  100. spȃša, f., pogl. izpaša.

   4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA