Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (52.001-52.100)
-
neredǫ́vən, -vna, adj. nicht ordnungsgemäß, unordentlich, Mur., ogr.- C.
-
nerẹščák, m. = neresec, Dol.- Mik.
-
nę̑rga, f. eine murrsinnige Person, M., Z.; — ein weinerliches Kind, Cig.; der Brummbär, Cig.; "nerga nergasta!" vele otroku, ki vedno toži in joče, Polj.
-
nergáti, -ȃm, vb. impf. 1) brummen, murren, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) schmähen, C.; kako so njega nergali, Krelj; — iz nem. nergeln; (tudi: njergati, Cig., Jan.).
-
nergàv, -áva, adj. mürrisch, Cig., Jan.
-
nerǫ́čən, -čna, adj. ungeschickt, Cig.
-
nerǫ̑da, f. 1) die Ungeschicklichkeit, Mur.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Kr.- Valj. (Rad).
-
2. nerǫ́dən, -dna, adj. 1) sich nicht kümmernd: boga n., irreligiös, Dict.; — lässig, Cig., Jan.; — ungehorsam, ungezogen, Dict., Alas.; — 2) ungeschickt: n. deček; nerodno se vesti; nerodno prijeti za kako reč; nerodno se prikloniti; po nerodnem, infolge der Ungeschicklichkeit; — unbequem; nerodno sedeti.
-
nerodljìv, -íva, adj. sorglos, unachtsam, gleichgiltig, Jan., M., C.; srce nemarno ali nerodljivo, Trub. (Post.); — ungehorsam, ungezogen, Dict.; nerodljivi otroci, Trub. (Post.).
-
nerǫ̑dnež, m. der Ungeschickte.
-
nerǫ̑dnica, f. ein ungeschicktes Weib.
-
nerǫ̑dnik, m. der Ungeschickte, Mur.
-
nerodoljúbən, -bna, adj. unpatriotisch, nk.
-
nérodovəc, -vca, m. das Akazienholz, vzhŠt.- C.
-
nérodovina, f. das Akazienholz, vzhŠt.- C.
-
nerodovı̑t, adj. unfruchtbar, Cig., Jan., M.; Sara je že bila nerodovita, Jsvkr.
-
nervōzən, -zna, adj. z razdraženimi ali bolnimi živci, nervös, nk.
-
nẹ́šče, pron. = nehče, nekdo, C., Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
-
nẹ́ščer, pron. = nehče, nekdo, Rogatec, Saleška dol.- C.
-
neškljáti, -ȃm, vb. impf. = razvaljevati: n. testo, Gor.
-
neškǫ́dən, -dna, adj. unschädlich, Jan., SlN.
-
neškodljìv, -íva, adj. unschädlich.
-
nę́šlej, m. der Schuhriemen, Ip.; — prim. nem. Nestel.
-
nę̑šplja, f. die Mispel, der Mispelbaum (mespilus germanica), Tuš. (R.).
-
nę̑špljarica, f. die Mispelbirne, Cig.
-
neštẹ̑t, adj. ungezählt, unzählig, zahllos.
-
neštẹvíłən, -łna, adj. unzählig, zahllos, Mur., Cig., nk.
-
nẹ̀t, nẹ́ta, m. das Niet, der Nietnagel, Cig., DZ.; — iz nem.
-
nẹ̑tałnik, m. das Nieteisen, Cig.; — prim. netati.
-
nẹ̑təc, -tca, m. = netivec, Guts., Cig.
-
netę́čən, -čna, adj. 1) ungedeihlich; netečna jed = jed, ki nič ne tekne; — 2) unersättlich, Cig.; n. človek, = človek, kateremu nič ne tekne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) lästig, beschwerlich, zudringlich, widerlich, Cig., Jan., Dol., Gor.; ( prim. natečen).
-
netę̑čje, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), Savinska dol.
-
netę̑čnica, f. die Unersättliche, Cig.
-
netę̑čnik, m. 1) človek, kateremu nič ne tekne: ti si pravi netečnik! Lašče- Levst. (Rok.), Rib.; der Vielfraß, Cig., Jan., Škrinj.; — 2) jed, katera nič ne tekne, eine ungedeihliche Speise: močnik netečnik, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Zudringliche, Jan. (H.); prim. netečen 3); — 4) die Rohrdommel (ardea stellaris), Frey. (F.).
-
netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče- Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje ( prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.- C.
-
nẹtíłən, -łna, adj. Zünd-, Cig. (T.); netı̑łne vrvce, netilni listki, Zündschnüre, Zündblättchen, DZ.
-
nẹtı̑łnica, f. die Zündmaschine, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
nẹtílọ, n. 1) das Zündmittel, der Zünder, Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); n. na drgnjenje, na potezanje, der Reib-, der Streichzünder, DZ.; — 2) das Heizmaterial: nabirat hodijo potrebnega netila, Navr. (Let.).
-
nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.- Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir ( z. B. vor Scham), ogr.- C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.
-
nẹtı̑vọ, n. der Zündstoff, Nov.- C., Sen. (Fiz.); — das Heizmaterial, Jan.
-
netják, m. = nečak, der Schwestersohn, der Neffe, nk.; — prim. hs. nećak.
-
netjákinja, f. die Nichte, nk.; — prim. hs. nećakinja.
-
netópək, -pka, adj. unschmelzbar, Cig. (T.).
-
netopír, -rja, m. die Fledermaus (plecotus).
-
netopírščak, m. der Fledermauskoth, Fr.- C.
-
netŕdən, -dna, adj. nicht fest, nicht stark, schwach.
-
netrlẹ́pən, -pna, adj. = trlepen, schwer verstehend, schwerfällig, plump, Lašče- Erj. (Torb.); ( prim. Let. 1883, 301.); n. krpež, plumpes Machwerk, Levst. (Zb. sp.).
-
netrohljìv, -íva, adj. unverweslich.
-
netrpljìv, -íva, adj. unduldsam, Cig., C.; ungeduldig, Cig. (T.).
-
neubogljìv, -íva, adj. unfolgsam.
-
neubogljı̑vəc, -vca, m. der Unfolgsame.
-
neubogljı̑vka, f. die Unfolgsame.
-
neubrán, adj. verstimmt, Jan., disharmonisch, Cig., Jan., nk.; neubrani glasovi, nk.
-
neučȃkan, adj. = neučakaven, ungeduldig, Cig., Jan., M., C., Gor.; otroci so neučakani, n. pr. kadar ne morejo pričakati kosila, Podkrnci- Erj. (Torb.).
-
neučȃkanəc, -nca, m. der Ungeduldige, M.; der Heißsporn, Cig.
-
neučákavən, -vna, adj. kdor ne more česa pričakati, ungeduldig: ne bodi tako neučakaven! Levst. (Zb. sp.); neučakavni (-alni) Faeton, Erj. (Izb. sp.).
-
neùd, -úda, m. das Nichtmitglied, nk.
-
neudán, adj. unverehelicht, ledig (o ženski), Cig.; pravilneje: nevdan.
-
neudŕžən, -žna, adj. unaufhaltsam, Cig.
-
neugánjen, adj. unenträthselt, Cig.
-
neugíbčən, -čna, adj. unbiegsam, Cig. (T.), Žnid.
-
neugíbək, -bka, adj. unbiegsam, ogr.- C.
-
neugíbən, -bna, adj. unbiegsam, ogr.- C.
-
neuglȃjen, adj. ungeebnet, rauh: neuglajen pot, Meg.; — ungeschliffen ( fig.), grob, Cig.
-
neuglę́dən, -dna, adj. = negleden, Svet. (Rok.).
-
neugnán, adj. 1) unermüdet, unermüdlich, Cig., Jan.; (posavski konj) je za čudo vztrajen, rekel bi neugnan, Erj. (Izb. sp.); — unbeugsam, Cig.; — 2) ungebändigt, unbändig, ausgelassen, Mur., Cig., Jan.; neugnano vedenje fantov, Jap. (Prid.); neugnan jezik, Mur.
-
neugnánəc, -nca, m. der Ausgelassene, C.
-
neugọ̑da, f. die Unannehmlichkeit, Bes., Let.; der Uebelstand, Levst. (Podk.); — das Uebel, Cig.
-
neugọ́dən, -dna, adj. 1) ungünstig, Cig., Jan., nk.; (v tem pomenu nav. neugǫ́den); — 2) unangenehm, Jan.; unappetitlich, ("neuguden") Svet. (Rok.); — ungeschickt, Dol.; — prim. negoden.
-
neugodljìv, -íva, adj. ungefällig (von einer Sache), Jan. (H.).
-
neùk, -úka, adj. unerfahren, unwissend, nk.; — hs.
-
neuklę́knjen, adj. unbeweglich, standhaft, ogr.- C.
-
neuklonljìv, -íva, adj. 1) unbeugsam, Cig., C.; — 2) = neodvraten, unabwendbar, Cig., Jan., DZ.
-
neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
-
neukrę̑tnež, m. der Ungeschickte, der Plumpe, der Schwerfällige, Cig.
-
neukrę̑tnik, m. der Plumpe, der Schwerfällige, Cig.
-
neukročèn, -éna, adj. ungebändigt; — unbändig, ungeschlacht, (neukroten) Meg.
-
neukrótən, -tna, adj. unzähmbar, unbändig, Mur.; n. fant, Ravn.; neukrotni valovi, Erj. (Izb. sp.).
-
neùm, -úma, m. der Unverstand, Dict., Mur., Cig., Dalm.- M.
-
neúma, f. ein thörichter Mensch: ti neuma, ti! Notr., jvzhŠt.
-
neumáriti, -ȃrim, vb. impf. Dummheiten treiben, BlKr.- Svet. (Rok.).
-
neúmən, -mna, adj. unvernünftig; neumna žival; dumm; neumen, kakor konj, kakor živina; — närrisch.
-
neumẹ́tẹłən, -łna, adj. unwissend, Dict., C.; neumetelne (-talne) podučiti, Schönl., Jsvkr.; unerfahren, Meg.; ungebildet, Dict.; unvernünftig, kajk.- Let.; thöricht, C.
-
neumẹ́tən, -tna, adj. 1) = neumetelen, Mur., C.; — = bebast, C.; — 2) = neumeven, unverständlich: Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten, Preš.
-
neumẹ́vən, -vna, adj. unverständlich, Jan.; unbegreiflich, nk.
-
neumı̑šljen, adj. unvorhergesehen, Krn- Erj. (Torb.).
-
neumı̑t, adj. ungewaschen.
-
neȗmje, n. die Unsinnigkeit, die Thorheit, Cig., C.; v posvetno neumje preveč zateleban, Škrinj.; pravo neumje narediti, etwas recht Unsinniges machen, Levst. (Zb. sp.).
-
neumǫ́rən, -rna, adj. unermüdlich, unverdrossen, C., nk.; n. trud, C.; neumorno delo, nk.; — hs.
-
neúmovati, -ujem, vb. impf. sich thöricht benehmen, närrisch sein, C., Svet. (Rok.), Gor.
-
neumrjǫ́č, adj. unsterblich.
-
neumrljìv, -íva, adj. unsterblich, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk.
-
neȗmščak, m. das Bittersüß (solanum dulcamara), C.
-
neȗmščina, f. die Thorheit, der Unsinn, Z.
-
neupljìv, -íva, adj. misstrauisch, Z., C., Let.
-
neupogljìv, -íva, adj. unbeugsam, Cig., nk.
-
neupǫ́rən, -rna, adj. unwidersetzlich, Cig.
-
neȗra, f. 1) die Unglücksstunde, das Unglück, Mur.; — 2) das Ungewitter, Jan., C.
-
neuravnán, adj. ungeregelt, unorganisiert, nk.
-
1. neúrən, -rna, adj. langsam, ungeschickt.
51.501 51.601 51.701 51.801 51.901 52.001 52.101 52.201 52.301 52.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani