Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (51.901-52.000)
-
nepotolážən, -žna, adj. untröstlich, Jan. (H.).
-
nepotrẹ́bən, -bna, adj. unnöthig; — po nepotrebnem, unnöthiger Weise.
-
nepotrẹ̑bnica, f. nepotrebna stvar, C.
-
nepotŕjen, adj. unbestätigt.
-
nepotŕpən, -pna, adj. unduldsam, Cig., Jan.
-
nepotrúpən, -pna, adj. = nenasiten, Cig., Svet. (Rok.).
-
nepovábljen, adj. uneingeladen; n. gost, ein ungeladener Gast.
-
nepoverljìv, -íva, adj. = nezaupen, Erj. (Izb. sp.); — hs.
-
nepovǫ́ljən, -ljna, adj. nicht nach Wunsch, unbefriedigend, unwillkommen, Mur., Cig., nk.; nepovoljni uspehi, nk.; — unliebsam, Volk.- M.
-
nepozábən, -bna, adj. unvergesslich, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
-
nepozábljen, adj. unvergessen, unvergesslich, Cig. (T.).
-
nepozabljìv, -íva, adj. = nepozaben, nepozabljen, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
-
nepozǫ́rən, -rna, adj. unaufmerksam, Jan.
-
nepozván, adj. unberufen, nk.; — ungeladen: nepozvani gostje, ogr.- Valj. (Rad).
-
neprāktičən, -čna, adj. neporaben, neznajoč porabiti kaj, unpraktisch.
-
neprȃvda, f. das Unrecht, Cig., Jan., SlN., Let.; pravda je nepravda, Cig.; bridka n., Erj. (Izb. sp.).
-
neprȃvən, -vna, adj. unrechtlich, rechtswidrig, Cig.
-
neprȃvi, -prȃva, adj. 1) unrecht, unrichtig; — po nepravem, mit Unrecht, DZ.; — 2) unecht, falsch.
-
nepravíca, f. die Ungerechtigkeit, das Unrecht, Mur., Cig., Jan., Mik.; neprávica, ogr.- Valj. (Rad).
-
neprebavljìv, adj. = neprebaven, Guts.- Cig., Jan.
-
1. neprebíten, -tna, adj. undurchdringlich, fest, Cig., Let.
-
neprecẹnítən, -tna, adj. unschätzbar, Vrt.
-
neprecẹ́njen, adj. ungeschätzt; — unschätzbar, Mur., Cig., Jan., Navr. (Spom.), nk.
-
neprecẹnljìv, -íva, adj. = neprecenjen, unschätzbar, Cig., Jan., nk.
-
nepredŕtən, -tna, adj. undurchdringlich, Cig.; obzidje je stalo nepredrtno, kakor stara skala, Jurč.
-
nepregázən, -zna, adj. undurchwatbar, unübersetzbar, Jan. (H.).
-
nepreglę́dən, -dna, adj. unübersehbar, Cig., Jan., M., nk.
-
neprehajáłən, -łna, adj. unübergehend, intransitiv, ( gramm.) Levst. (Sl. Spr.).
-
neprehǫ́dən, -dna, adj. 1) unübersteiglich, Cig., Jan.; unwegsam, Cig., M.; — 2) = neprehajalen, Cig. (T.).
-
neprelǫ́žən, -žna, adj. unverlegbar, peremptorisch, Cig., Jan.
-
nepremȃgan, adj. unbesiegt; — unbesiegbar, unbezwinglich.
-
nepremagljìv, -íva, adj. unbesiegbar, unbezwinglich, Mur., Cig., Jan., nk.
-
nepremę́rən, -rna, adj. unmessbar, Jan. (H.).
-
nepremíčən, -čna, adj. unverrückbar, fix, fest, unbeweglich, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), nk.; nepremično posestvo, die Liegenschaft, DZkr.
-
nepremı̑čnica, f. der Fixstern, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.
-
nepremičnína, f. unbewegliches Gut, die Liegenschaft, Cig. (T.), DZ., nk.
-
nepremı̑šljen, adj. unüberlegt, unbedacht, unbesonnen.
-
nepremóčən, -čna, adj. wasserdicht, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
neprenę̑havən, -vna, adj. = neprenehljiv, neprenehavna delavnost, Cv.; (-alen, Jan. [H.]).
-
neprenę̑homa, adv. ununterbrochen, unablässig, unaufhörlich.
-
neprepírən, -rna, adj. unstreitig: neprepirne vloge, Eingaben außer Rechtssachen, DZ.
-
nepreplávən, -vna, adj. undurchschwimmbar, Jan. (H.).
-
neprepótən, -tna, adj. schweißdicht, Jan.
-
nepreréčən, -čna, adj. unwidersprechlich, Cig.
-
neprešę́rən, -rna, adj. = prešeren, übermüthig, C., Jsvkr., Bas.
-
1. nepreštẹvèn, -éna, adj. = nepreštet: neprešteveno veliko solnčnega prahu, Pohl.- Valj. (Rad).
-
nepretŕžən, -žna, adj. ununterbrochen, immerwährend, ogr.- C.; stetig, Cig. (T.).
-
nepreudárən, -rna, adj. unbedacht, unbesonnen, Jan.
-
neprevédən, -dna, adj. unübersetzbar, Jan. (H.).
-
neprevídən, -dna, adj. 1) unvorsichtig; neprevidno, po neprevidnem, unvorsichtiger Weise; — 2) undurchsichtig, ogr.- C.
-
neprevı̑dnež, m. der Unvorsichtige.
-
neprevı̑doma, adv. unvorhergesehen, unvermuthet, unerwartet, Mur., Cig.; smrt hodi neprevidoma ino po noči kakor tat, Ravn.
-
neprevǫ̑dnik, m. der Nichtleiter, der Isolator, ( phys.) Cig. (T.), C.
-
nepríčən, -čna, adj. = nepričujoč, Vod. (Izb. sp.).
-
nepričujǫ́č, adj. abwesend.
-
neprídən, -dna, adj. 1) unnütz, nutzlos; nepridne besede, Trub., Dalm.; nepridne reči govoriti, Dalm.; obrezati nepridne mladike, Bas.; nepridno modrovanje, Vod. (Izb. sp.); — nichtsnutzig, schlecht; nepridni opravljavci, Dalm.; za nepridnimi maliki hoditi, Dalm.; n. hlapec, Guts. (Res.); — 2) unfleißig, Cig.
-
neprídiprav, m. ein ungelegenes, unwillkommenes Ding oder ein ungelegener, unwillkommener Mensch, ein Thunichtgut; n. = nerodna reč ali tudi človek, ki nikamor prav ne pride, Levst. (Zb. sp.); mladi nepridiprav le ni dal miru, Zv.
-
neprı̑doma, adv. unnützer Weise, Cig., Nov.
-
neprihòd, -hǫ́da, m. das Nichtkommen, das Ausbleiben, Cig., DZ.; sodba zavoljo neprihoda, das Contumazurtheil, Cig.
-
neprijȃtelj, m. der Unfreund, der Feind, Meg., Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), Kras- Erj. (Torb.), nk.
-
neprijȃzən, -zni, f. die Ungunst, Jan., Krelj; die Feindschaft: mej sabo v neprijazen in sovraštvo priti, Dalm.
-
neprijaznìv, -íva, adj. unfreundlich, Jan., Levst. (M.).
-
neprikládən, -dna, adj. unpassend, untauglich, Cig., Jan., nk.
-
neprikráčen, adj. ungekürzt, ungeschmälert, Cig., Jan.
-
nepríličən, -čna, adj. unpassend, unschicklich, Dict., Cig., Jan.; — ungelegen, unbequem, Mur., Cig., Jan., Mik., Dol.; — unangenehm, Cig., Jan., vzhŠt.- C.
-
nepriljúdən, -dna, adj. 1) unleutselig, unfreundlich, unhöflich; — 2) ungesellig, menschenscheu, Cig., Jan.
-
neprilǫ́žən, -žna, adj. unbequem, ungelegen, Cig.; nepriložen veter, Bas.
-
neprimę̑ra, f. das Missverhältnis, Cig. (T.).
-
neprimę́rən, -rna, adj. 1) unangemessen, unpassend, unzweckmäßig, unschicklich, Cig., Jan., nk.; — 2) unvergleichlich, Jan.
-
neprináredən, -dna, adj. schwerfällig, säumig, Dict.
-
nepriprȃva, f. = nepripraven, neokreten človek: z levico šivaš, nepriprava ti! Gor.- DSv.
-
nepriprávən, -vna, adj. untauglich, unpassend; — ungeschickt, schwerfällig.
-
nepripuščèn, -éna, adj. unzulässig, Jan.
-
neprizívən, -vna, adj. ohne Recurs, nicht recurrierbar, Jan. (H.).
-
neprodírən, -rna, adj. undurchdringlich, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
-
neprodúšən, -šna, adj. luftdicht, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); neprodušno zaprt, DZ.
-
nepropuščajǫ́č, adj. hermetisch, Cig. (T.).
-
neprozǫ́rən, -rna, adj. undurchsichtig, Cig. (T.), nk.
-
neprǫ́žən, -žna, adj. unelastisch, Cig. (T.).
-
nèr, conj. = nego, sondern: ne kruh, ner voda, Rez.- C.
-
nerábən, -bna, adj. unbrauchbar, Cig., Jan., C., nk.; nerabno kljuse, Levst. (Zb. sp.).
-
neradovę̑rnik, m. der nicht leicht etwas glaubt, der Schwergläubige: največji neradoverniki so jeli omahovati in verjeti, Jurč.
-
neradovǫ́ljən, -ljna, adj. unfreiwillig, Danj. (Posv. p.).
-
neráhəł, -hla, adj. unsanft; nerahlo koga prijeti.
-
nerazdẹjávən, -vna, adj. unzerstörbar, V.-Cig., M.
-
nerazgovǫ́rən, -rna, adj. unberedt, nicht gesprächig, Mur., M.
-
nerazmę́rən, -rna, adj. unverhältnismäßig, unproportioniert, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
nerazmę̑rje, n. das Missverhältnis, Jan.
-
nerazpoložèn, -éna, adj. unaufgelegt, nicht disponiert, nk.
-
nerazrúšən, -šna, adj. unzerstörbar, Jan. (H.).
-
nerazšı̑rjen, adj. unerweitert; — nicht ausgebreitet: nerazširjena količina, intensive Größe, Cig. (T.).
-
neraztáłən, -łna, adj. unschmelzbar, Cig. (T.).
-
neraztę́zən, -zna, adj. unausdehnbar, Jan. (H.).
-
neraztǫ́pən, -pna, adj. unschmelzbar, Cig. (T.).
-
nerazȗm, m. der Unverstand: z nerazuma pokvarjena beseda, Erj. (Torb.).
-
nerazúmən, -mna, adj. 1) unverständig; — 2) unverständlich, undeutlich, Jan.; unbegreiflich: nerazumljeno in nerazumno človeško srce, Jurč.
-
nerazumẹ́vən, -vna, adj. unbegreiflich: nerazumevni sklepi, Cv.
-
nerazumljìv, -íva, adj. = neumeven, unverständlich, unbegreiflich, Cig., Jan., nk.
-
nerazȗmnik, m. ein unverständiger Mensch, LjZv., Jurč.
-
nerazvę́zən, -zna, adj. unauflösbar, Jan. (H.).
51.401 51.501 51.601 51.701 51.801 51.901 52.001 52.101 52.201 52.301
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani