Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (51.801-51.900)
-
nenrávən, -vna, adj. unsittlich, sittenlos, Jan., nk.; — prim. nraven.
-
nenravı̑t, adj. unsittlich, Levst. (Rok.).
-
neobčutljìv, -íva, adj. unempfindlich, gefühllos.
-
neobdȃčen, adj. unbesteuert, nk.
-
neobı̑č, f. neka psovka: čakaj, čakaj, ti neobič grda! Levst. (Zb. sp.).
-
neobičȃj, m. das Ungewohnte, Valj. (Rad).
-
neobíčən, -čna, adj. ungewöhnlich, außergewöhnlich, seltsam, ungemein, Jan., Let., Zora.
-
neobrečèn, -éna, adj. unbescholten, Cig., C.
-
neobremenjèn, -éna, adj. lastenfrei: neobremenjena svojina, DZ.
-
neobrẹ̑zan, adj. unbeschnitten.
-
neobrǫ́bljen, adj. uneingesäumt.
-
neobrǫ̑da, f. der Misswachs, Jan.
-
neobŕtən, -tna, adj. 1) ungelenk, Cig.; — 2) industrielos: neobrtna dolina, Slovan.
-
neobtežèn, -éna, adj. unbelastet, unbeschwert, Cig.
-
neobuzdán, adj. ungezäumt, zaumlos, Jan. (H.); zügellos ( fig.), SlN.
-
neočítən, -tna, adj. unscheinbar, unansehnlich, Šol.
-
neodbítən, -tna, adj. unabweislich, Bes., Let.
-
neoddán, adj. unvergeben: neoddano stanovanje.
-
neodkúpən, -pna, adj. unablöslich, Jan. (H.).
-
neodlǫ́čen, adj. 1) unabgesondert; — 2) unbestimmt, Cig.
-
neodlǫ́čən, -čna, adj. unentschlossen, nk.
-
neodlǫ̑čnež, m. der Unentschlossene, nk.
-
neodlǫ́žən, -žna, adj. unaufschiebbar, Cig., Jan., DZ.; neodložne naredbe, Levst. (Nauk).
-
neodoljìv, -íva, adj. unüberwindlich, unwiderstehlich, Cig. (T.), C.; — hs.
-
neodréčən, -čna, adj. unabweisbar, Jan. (H.).
-
neogíbən, -bna, adj. unausweichlich, unumgänglich, unvermeidlich, Cig., Jan., nk.; neogibno potreben, unumgänglich nothwendig, unerlässlich, Cig., Jan., nk.
-
neokǫ́rən, -rna, adj. hartnäckig, ogr.- Mik.; ungehorsam, C.
-
neokrę̑ta, f. = neokreten človek: kam sem pa zavozil, neokreta! Gor.- DSv.
-
neokrę́tən, -tna, adj. steif, schwerfällig, ungeschickt, Cig. (T.), nk.
-
neokrę̑tnež, m. schwerfälliger, ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).
-
neolẹ̑pšan, adj. ungeschmückt, schmucklos.
-
neologīzəm, -zma, m. nova beseda, der Neologismus.
-
neomȃdežan, adj. = neomadeževan, Cig., DZ.; unbescholten, Cig., DZ.
-
neomȃdeževan, adj. unbefleckt, makellos; — unbescholten.
-
neomahljìv, -íva, adj. unerschütterlich, Cig.
-
neomájən, -jna, adj. unerschütterlich, Cig. (T.); neomajna podstava rodoljubju, LjZv.; neomajni zakoni, Str.
-
neomejèn, -éna, adj. unbegrenzt, unbeschränkt, Cig., Jan., nk.
-
neomı̑ka, f. der Mangel an Bildung, Vest., SlN.
-
neomožèn, -éna, adj. unverheiratet, ledig (o ženski).
-
neomožę́nka, f. neomožena ženska, Mur.
-
neopázən, -zna, adj. 1) unmerklich: neznatne grbice in neopazne jamice, Žnid.; — 2) unvorsichtig, ogr.- C.
-
neopotı̑koma, adv. ohne anzustoßen: n. hoditi, Ravn.; ungehindert, ohne Anstoß, Mur., C.
-
neoškǫ́dovan, adj. unbeschädigt.
-
neovedljìv, -íva, adj. unverwelklich, Guts.- Cig.
-
neovę́rən, -rna, adj., Dict., Jsvkr., Slom., pogl. nejeveren.
-
neovŕžən, -žna, adj. unumstößlich, unwiderleglich, Cig. (T.), nk.; neovržen dokaz, Levst. (Zb. sp.).
-
neozȃljšan, adj. ungeschmückt, schmucklos.
-
neozdrávən, -vna, adj. unheilbar, nk.; neozdravna hromota, Levst. (Podk.).
-
neožę́njenəc, -nca, m. ein lediger Mann, Cig., Let.; der Hagestolz, Vod. (Izb. sp.).
-
nepámet, f. die Unvernunft, der Unverstand, Mur., Guts. (Res.), Valj. (Rad).
-
nepȃzka, f. die Unachtsamkeit, ogr.- C.
-
nepazljìv, -íva, adj. unachtsam, unaufmerksam.
-
neplȃšba, f., Cig., Kos., pogl. neustrašenost.
-
neplašljìv, -íva, adj. furchtlos.
-
neplóvən, -vna, adj. unschiffbar, Jan. (H.).
-
nepoboljšljìv, -íva, adj. unverbesserlich, Mur., Cig., Jan., nk.
-
nepočákavən, -vna, adj. = nepočakljiv, Levst. (Zb. sp.), Gor.
-
nepočakljı̑vəc, -vca, m. der Ungeduldige, Z., SlN.
-
nepodáljšən, -šna, adj. unerstrecklich: nepodaljšni rok, die Fallfrist, DZ.
-
nepodkúpən, -pna, adj. unbestechlich, nk.
-
nepodmítən, -tna, adj. unbestechlich, Šol.
-
nepodǫ̑ba, f. die Ungestalt, ein verzerrtes Bild, Jarn.
-
nepoētičən, -čna, adj. nepesniški, unpoetisch.
-
nepogȃjavəc, -vca, m. der Unversöhnliche, ogr.- M.
-
nepoglę́dən, -dna, adj. was nicht anzusehen ist, garstig, Lašče- Levst. (M.), Z.
-
nepogọ̑da, f. die Unbilde ( z. B. des Wetters), Cig. (T.); vivodinska vina se upirajo vsem nepogodam in udarcem vremena, LjZv.; — das Ungemach: vnanje nepogode, SlN.
-
nepogrẹ́šən, -šna, adj. 1) unentbehrlich, V.-Cig., Jan.; — 2) aplanatisch, Cig. (T.), Žnid.
-
nepohȃbljen, adj. unbeschädigt.
-
nepohǫ́dən, -dna, adj. ungangbar, unwegsam, Šol.; unbetretbar: n. most, Gor.
-
nepókoj, -kǫ́ja, m. 1) die Unruhe, der Unfriede; ne delaj mi nepokoja, Krelj; — 2) die Unruhe bei der Uhr, das Pendel, Cig., Jan., M.
-
nepokǫ̑jnež, m. der Unruhige, der Ruhestörer.
-
nepokǫ́jnica, f. die Ruhestörerin, Cig.
-
nepokǫ́jnik, m. der Ruhestörer, Let.
-
nepokǫ́jščina, f. die Unruhe, Guts.
-
nepokọ̑ra, f. der Ungehorsam, C.
-
nepokǫ́rən, -rna, adj. ungehorsam.
-
nepokǫ̑rnež, m. der Ungehorsame.
-
nepokọ̑rnica, f. die Ungehorsame.
-
nepokọ̑rnik, m. der Ungehorsame.
-
nepokǫ́rščina, f. der Ungehorsam.
-
nepokrı̑t, adj. 1) entblößten Hauptes; — ungedeckt; nepokrita hiša; nepokrit voz; — 2) ohne Deckung: nepokriti troški, nk.
-
nepokvárjen, adj. unbeschädigt; nepokvarjeno sadje; — unverdorben; nepokvarjena mladina.
-
nepolītičən, -čna, adj. unpolitisch; n. časopis.
-
nepomíčən, -čna, adj. unbeweglich, Cig. (T.), nk.; nepomično strmeti v koga, Zv.
-
nepomogljìv, -íva, adj. unbehilflich, Svet. (Rok.).
-
nepopláčan, adj. unbezahlt, rückständig.
-
nepoplȃtək, -tka, m. der Rückstand, Jan.
-
nepopȏłn, adj. unvollkommen, unvollständig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
-
nepopȏłnoma, adv. in unvollkommener Weise, unvollkommen, unvollständig.
-
nepoprávən, -vna, adj. unverbesserlich, irreparabel, unersetzlich, Jan. (H.).
-
nepoprȃvljen, adj. unverbessert, unberichtigt.
-
neporazȗmək, -mka, m. das Missverständnis, Nov.
-
neporę́dən, -dna, adj. unordentlich, Guts., Mur., Cig., Jan.; neporedno želeti kaj; — ausgelassen, boshaft, muthwillig, Jarn., Jan., Ig (Dol.), Gor.
-
neporę̑dnež, m. ein boshafter, ausgelassener Mensch, Cig., Jan.
-
neporę̑dnica, f. ein boshaftes Weib, Jan.
-
neporǫ́dən, -dna, adj. unfruchtbar (o ženski), Z., Dalm., Trub., Bas.
-
neporúšən, -šna, adj. unzerstörbar, Jan. (H.).
-
nepoškǫ́dovan, adj. unbeschädigt.
-
nepotekljìv, -íva, adj. unversiegbar, unerschöpflich, Mur., Cig.; svetosti in blagosti nepotekljiv studenec, Ravn.
-
nepotīzəm, -zma, m. nepravično naklanjanje časti ali služeb sorodnikom, der Nepotismus.
51.301 51.401 51.501 51.601 51.701 51.801 51.901 52.001 52.101 52.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani