Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (51.739-51.838)

  1. nẹmák, m. der Stumme, Habd.- Mik., vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad), DZ., Zora; — der Blödsinnige, Volk.- M., vzhŠt.- C.
  2. nẹ́manič, m. der Habenichts.
  3. nę̑mar, m. die Achtlosigkeit, die Nachlässigkeit; pod pepelom navideznega nemara, Zv.; — v nemar pustiti, außeracht lassen; = z nemar pustiti, Jurč.; = za nemar pustiti, Krelj; = v nemar dejati s čim, ogr.- Valj. (Rad); tako v nemar živi, er lebt so in den Tag hinein, Mur.; z nemar preiti, aus dem Sinne kommen: včerajšnje skrbi so mu bile nekaj z nemar prešle, Jurč.
  4. nemárən, -rna, adj. 1) achtlos, unachtsam; po nemarnem, durch Unachtsamkeit; po nemarnem božje ime imenovati, den Namen Gottes ohne Achtung, eitel nennen; — nachlässig, liederlich, unthätig, faul; n. deček; — schlecht, SlGor.; — 2) schmutzig, unrein, garstig, ekelhaft, M., C., Gor.
  5. nemȃrikàj, pron. marikaj, marsikaj, C., Krelj- M., C.
  6. nemȃrje, n. die Unachtsamkeit, die Gleichgiltigkeit, V.-Cig., C.
  7. nemȃrkaj, m. der Taugenichts (psovka), Bes.
  8. nemarljìv, -íva, adj. unsorgsam, nachlässig, träge.
  9. nemȃrnež, m. ein nachlässiger, liederlicher Mensch.
  10. nemȃrnica, f. ein nachlässiges, liederliches Weib.
  11. nemȃrnik, m. 1) ein nachlässiger, liederlicher Mensch; — 2) visoko tnalo, na katerem se kaj teše, Dol.
  12. nemarnják, m. = malopridnež, SlGor.
  13. nemárščina, f. 1) die Unachtsamkeit, die Nachlässigkeit, die Liederlichkeit, die Faulheit; — 2) die Schmutzigkeit, Fr.- C.
  14. nemáti, -tere, f. die Unmutter, Cig.; — hs.
  15. nẹmčák, m. ein schlecht deutsch sprechender Slovene, Valj. (Rad), Danj.- Mik.
  16. nẹmčáriti, -ȃrim, vb. impf. sich im Umgang gern der deutschen Sprache bedienen ( zaničlj.), nk.
  17. nẹmčeváłən, -łna, adj. dem Geiste der deutschen und nicht der slovenischen Sprache entsprechend, germanisierend: n. stavek, Levst. ( LjZv.).
  18. nẹmčeváti, -ȗjem, vb. impf. sich in der Sprache zu sehr nach dem Geiste der deutschen Sprache richten, Germanismen anwenden, Levst. ( LjZv.), nk.
  19. nẹ́mčiti, -im, vb. impf. ins Deutsche übersetzen, nk.; — germanisieren, Jan., nk.; — = nemčevati, Levst. (Zb. sp.).
  20. nẹ́məc, m. 1) der Stumme, Valj. (Rad); — 2) der Nordwind, vzhŠt.- C.; — 3) eine Art Hafer, C.
  21. nemę́ra, f. das Unmaß, Cig., Jan.
  22. nemę́rən, -rna, adj. unmäßig, Cig.; nemerno igranje, Guts. (Res.).
  23. nẹmẹ́ti, -ím, vb. impf. allmählich stumm werden, C.
  24. nẹmíca, f. die Stumme, Valj. (Rad).
  25. nemíčən, -čna, adj. uninteressant, Jan. (H.).
  26. nemı̑ł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); ( prim. hs. od nemila do nedraga).
  27. nemiríka, f. die Unruhe in der Uhr, das Pendel, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.
  28. nemı̑rnež, m. ein unruhiger Mensch.
  29. nẹ̑mnica, f. das Tollkraut (atropa Belladonna), C.
  30. nemọ̑č, f. 1) die Ohnmacht, die Schwäche, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), M., Valj. (Rad); nemoč in pomanjkanje, Dalm.; — die Krankheit, Habd.- Mik., Z.; — eine fraisenartige Krankheit der Schweine, ogr.- C.; — ( adj. schwach: obležal je bolan in nemoč, Jurč.); — 2) črez nę̑moč, über die Kräfte, übermäßig, Cig., C., Levst. (Slovn.); črez nemoč delati, jesti, piti, Cig.; nikoli ne tožite, če nimate vsega črez nemoč, Ravn.; živino na poti črez nemoč goniti, Levst. (Nauk); tudi: črez nemọ̑č, Krn- Erj. (Torb.).
  31. nemóčən, -čna, adj. schwach, ohnmächtig, Cig., Jan., M.; — krank, M., C.; nę̑močən, Mur.
  32. nemọ̑čica, f. die Schwäche, Rib.- M., Mik.
  33. nemǫ́dər, -dra, adj. unweise, unklug.
  34. nẹmoglȗšəc, -šca, m. der Taubstumme, DZ.
  35. nemogǫ́č, adj. 1) unkräftig, Meg.; ohnmächtig, Volk.; — 2) unmöglich; celo nemogoča reč, eine ganz unmögliche Sache, Trub.
  36. nemorālən, -lna, adj. nenraven, unmoralisch.
  37. nẹmóta, f. die Stummheit, Levst. (Zb. sp.).
  38. nẹmováti, -ȗjem, vb. impf. stumm sein, C., Vrt.
  39. nemožàt, -áta, adj. 1) unmannbar, Guts., Cig.; ledig: Nemožata in ženica, Levst. (Zb. sp.); — 2) unmännlich, Jan.
  40. nemǫ́žen, -žna, adj. unmöglich, Jan., Cig. (T.), nk.; — po drugih slov. jezikih.
  41. nemrtẹ́łən, -łna, adj. unsterblich, ogr.- C.
  42. nẹ́mščina, f. die deutsche Sprache.
  43. nẹmškováti, -ȗjem, vb. impf. = brez potrebe nemško govoriti, Z., Levst. (Zb. sp.); — = nemčevati, nk.
  44. nẹmškovȃvəc, -vca, m. kdor nemškuje, nemčuje: Besed nemšk'vavcev grdih ne poznajo, Preš.
  45. nẹmškúta, f. die Deutsche, Cig., Dol., vzhŠt.; Lepa Rezika nemškuta, Preš.; lepi nemškuti, devici Zefi se je pripetilo nekaj tacega, Navr. (Let.).
  46. nẹmškȗtar, -rja, m. ein Begünstiger des Deutschthums unter den Slovenen, wenn er von slov. Abkunft ist, der "Deutschthümler".
  47. nẹmškȗtarica, f. die "Deutschthümlerin".
  48. nemškutarı̑ja, f. = nemškutarstvo.
  49. nẹmškutáriti, -ȃrim, vb. impf. ein "Deutschthümler" sein.
  50. nemúdən, -dna, adj. unverzüglich, ungesäumt, Cig., Jan.; — nemudno, unverzüglich, Cig., Let., nk.
  51. nenabrúšen, adj. ungeschliffen: n. nož.
  52. nenakánjen, adj. unvorsätzlich, Cig.
  53. nenakı̑čen, adj. zierlos, Jan. (H.).
  54. nenamı̑šljen, adj. unvorsätzlich, Cig., Jan.
  55. nenapovẹ̑dan, adj. unangesagt, unangemeldet.
  56. nenatȗrən, -rna, adj. unnatürlich; nenaturne sanje, Levst. (Zb. sp.).
  57. nenavȃden, -dna, adj. ungewöhnlich; nenavadne prikazni; ungebräuchlich; nenavadne besede.
  58. nenavídən, -dna, adj. missgünstig, neidig, Mur., ogr.- Mik.; žena je bila nenavidna pastorki, kajk.- Valj. ( Kres).
  59. nenavídẹti, -vı̑dim, vb. impf. missgönnen, Mur.; — hassen: nema druzih nenavideti ali sovražiti, Krelj; imamo tem, kateri nas nenavide, dobro storiti, Krelj; (v nem. izvirniku stoji: missgönnen); — prim. stsl. nenavidêti, hassen.
  60. nenavidljìv, -íva, adj. neidisch, M., Boh.
  61. nenavı̑dnež, m. der Missgünstige, Mur.
  62. nenavzọ̑čən, -čna, adj. abwesend, vzhŠt., ogr.- C., nk.
  63. nenrávən, -vna, adj. unsittlich, sittenlos, Jan., nk.; — prim. nraven.
  64. nenravı̑t, adj. unsittlich, Levst. (Rok.).
  65. neobčutljìv, -íva, adj. unempfindlich, gefühllos.
  66. neobdȃčen, adj. unbesteuert, nk.
  67. neobı̑č, f. neka psovka: čakaj, čakaj, ti neobič grda! Levst. (Zb. sp.).
  68. neobičȃj, m. das Ungewohnte, Valj. (Rad).
  69. neobíčən, -čna, adj. ungewöhnlich, außergewöhnlich, seltsam, ungemein, Jan., Let., Zora.
  70. neobrečèn, -éna, adj. unbescholten, Cig., C.
  71. neobremenjèn, -éna, adj. lastenfrei: neobremenjena svojina, DZ.
  72. neobrẹ̑zan, adj. unbeschnitten.
  73. neobrǫ́bljen, adj. uneingesäumt.
  74. neobrǫ̑da, f. der Misswachs, Jan.
  75. neobŕtən, -tna, adj. 1) ungelenk, Cig.; — 2) industrielos: neobrtna dolina, Slovan.
  76. neobtežèn, -éna, adj. unbelastet, unbeschwert, Cig.
  77. neobuzdán, adj. ungezäumt, zaumlos, Jan. (H.); zügellos ( fig.), SlN.
  78. neočítən, -tna, adj. unscheinbar, unansehnlich, Šol.
  79. neodbítən, -tna, adj. unabweislich, Bes., Let.
  80. neoddán, adj. unvergeben: neoddano stanovanje.
  81. neodkúpən, -pna, adj. unablöslich, Jan. (H.).
  82. neodlǫ́čen, adj. 1) unabgesondert; — 2) unbestimmt, Cig.
  83. neodlǫ́čən, -čna, adj. unentschlossen, nk.
  84. neodlǫ̑čnež, m. der Unentschlossene, nk.
  85. neodlǫ́žən, -žna, adj. unaufschiebbar, Cig., Jan., DZ.; neodložne naredbe, Levst. (Nauk).
  86. neodoljìv, -íva, adj. unüberwindlich, unwiderstehlich, Cig. (T.), C.; — hs.
  87. neodréčən, -čna, adj. unabweisbar, Jan. (H.).
  88. neogíbən, -bna, adj. unausweichlich, unumgänglich, unvermeidlich, Cig., Jan., nk.; neogibno potreben, unumgänglich nothwendig, unerlässlich, Cig., Jan., nk.
  89. neokǫ́rən, -rna, adj. hartnäckig, ogr.- Mik.; ungehorsam, C.
  90. neokrę̑ta, f. = neokreten človek: kam sem pa zavozil, neokreta! Gor.- DSv.
  91. neokrę́tən, -tna, adj. steif, schwerfällig, ungeschickt, Cig. (T.), nk.
  92. neokrę̑tnež, m. schwerfälliger, ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).
  93. neolẹ̑pšan, adj. ungeschmückt, schmucklos.
  94. neologīzəm, -zma, m. nova beseda, der Neologismus.
  95. neomȃdežan, adj. = neomadeževan, Cig., DZ.; unbescholten, Cig., DZ.
  96. neomȃdeževan, adj. unbefleckt, makellos; — unbescholten.
  97. neomahljìv, -íva, adj. unerschütterlich, Cig.
  98. neomájən, -jna, adj. unerschütterlich, Cig. (T.); neomajna podstava rodoljubju, LjZv.; neomajni zakoni, Str.
  99. neomejèn, -éna, adj. unbegrenzt, unbeschränkt, Cig., Jan., nk.
  100. neomı̑ka, f. der Mangel an Bildung, Vest., SlN.

   51.239 51.339 51.439 51.539 51.639 51.739 51.839 51.939 52.039 52.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA