Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (51.701-51.800)

  1. nekaznován, adj. ungestraft, straflos, Cig., Jan.
  2. nẹ̑kdaj, adv. ehemals; einst; od nekdaj, von jeher; (tudi o bodočnosti): einst.
  3. nẹkdánji, adj. ehemalig, einstig; v nekdanjih časih.
  4. nẹ́ki, nẹ́ka, pron. ein gewisser, ein; neki Ivanovič; neko njivo je kupil; neki kralj je imel sina.
  5. nẹ̑ki, adv. 1) = nekje, irgendwo, Meg.; tam neki na Hrvatskem, jvzhŠt.; — 2) v vprašanjih: denn, wohl; kaj neki hoče? kdo te bo neki poslušal? kdo je neki bil? wer mag es wohl gewesen sein? kaj neki dela? was mag er wohl thun? kako je neki bolniku? wie mag es wohl dem Kranken gehen? — 3) wie es heißt; brat je neki uže odšel, der Bruder soll schon fortgegangen sein, der Bruder ist, wie es heißt, schon fortgegangen.
  6. nẹ́kikrat, adv. einmal, einst.
  7. nẹkjẹ́, adv. irgendwo; an einem gewissen Orte.
  8. nẹ̑koč, adv. einmal, einst, vzhŠt.- C.
  9. nẹkǫ̑d, adv. irgendwo (herum); an gewissen Orten; — nekod imajo tako navado ...; nekod sem hodil, koder je bilo mnogo gob videti; od nekod, irgendwoher; — po nekod, an einigen (gewissen) Orten; tudi: nẹ́kod.
  10. nẹkọ̑ličən, -čna, adj. theilweise: ves ali nekoličen predevek, die gänzliche oder theilweise Uebertragung, DZ.; nekolična odplačila, die Theilzahlungen, DZ.
  11. nẹkoličína, f. eine (unbestimmte) Anzahl oder Menge, Jan., SlN.- C.
  12. nẹkọ̑ličkaj, adv. ein klein wenig, Bes.
  13. nẹkọ̑lik, adj. von irgend einer o. von einiger Größe: n. del, ein aliquoter Theil, Cig. (T.), DZ.; — nekoliko, eine gewisse Menge, etwas; nekoliko sem vzel, nekoliko pustil; nekoliko kruha in vina; nekoliko časa, eine Zeit lang; nekoliko je neumen; nekoliko je res, kar je pravil, zum Theil ist es wahr, was er erzählte; — nekoliko — nekoliko, theils — theils; — c. gen. pl. einige; prišlo je nekoliko ljudi, es sind einige Leute gekommen; nekoliko grošev.
  14. nẹkọ̑likanj, adv. = nekoliko, M.; nekolikanj dišečih rož, Kast. (Rož.).
  15. nekovína, f. das Nichtmetall, das Ametall oder das Metalloid, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  16. nekrı̑v, -kríva, adj. schuldlos; za nekrivega spoznati, freisprechen.
  17. nekrótək, -tka, adj. unsanft, unzahm.
  18. nekŕvən, -vna, adj. blutlos, M.
  19. nẹkterọ̑č, adv. manchesmal, zuweilen, ogr.- C., Vest.
  20. nekútən, -tna, adj. garstig, Kor.- M.; abscheulich, (tudi: schamlos), Zilj.- Jarn. (Rok.).
  21. nekȗtnica, f. nekutna ženska, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  22. nekvárən, -rna, adj. unschädlich, Mur.
  23. nekvarljìv, -íva, adj. unschädlich, Cig.
  24. nekvášen, adj. ungesäuert, Jan.
  25. nekvášenik, m. ungesäuertes Brot, Cig.
  26. neláhav, adj. schwerfällig, C.; faul, träge, C.
  27. nelẹ̑p, -lẹ́pa, adj. unschön.
  28. nelẹpóta, f. die Unschönheit: nebi mu pač nihče mogel očitati posebne nelepote na njegovem životu, Jurč.
  29. neli, I. conj. = nego, ko, als, C.; poprej neli je nebesa videl, Krelj; — II. (vprašalna beseda) = ne li? nicht wahr? (nelita? nelite?) Jan., GBrda.
  30. nelíčən, -čna, adj. von unschöner Gestalt, unförmlich: n. kamen, Jap. (Prid.).
  31. neljȗb, -ljúba, adj. unlieb, missfällig, unangenehm.
  32. neljubeznìv, -íva, adj. unliebenswürdig.
  33. neljúdən, -dna, adj. 1) menschenscheu, Jarn., Cig., Pohl. (Km.); mürrisch, unfreundlich, Dict.; — 2) = neljudnat, Cig.
  34. neljȗdnica, f. die Menschenfeindin, Cig.
  35. neljȗdnik, m. der Menschenfeind, Cig. (T.), Vod. (Izb. sp.).
  36. nelǫ́čən, -čna, adj. unbiegsam, Cig.; — prim. 1. ločen.
  37. nẹ̑m, nẹ́ma, adj. 1) stumm, Guts., V.-Cig., Jan., nk.; nemo živinče, Mik.; — 2) dumm, unvernünftig, C.
  38. nẹmáča, f. die Stumme, die Blödsinnige, vzhŠt.- C.
  39. nẹmák, m. der Stumme, Habd.- Mik., vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad), DZ., Zora; — der Blödsinnige, Volk.- M., vzhŠt.- C.
  40. nẹ́manič, m. der Habenichts.
  41. nę̑mar, m. die Achtlosigkeit, die Nachlässigkeit; pod pepelom navideznega nemara, Zv.; — v nemar pustiti, außeracht lassen; = z nemar pustiti, Jurč.; = za nemar pustiti, Krelj; = v nemar dejati s čim, ogr.- Valj. (Rad); tako v nemar živi, er lebt so in den Tag hinein, Mur.; z nemar preiti, aus dem Sinne kommen: včerajšnje skrbi so mu bile nekaj z nemar prešle, Jurč.
  42. nemárən, -rna, adj. 1) achtlos, unachtsam; po nemarnem, durch Unachtsamkeit; po nemarnem božje ime imenovati, den Namen Gottes ohne Achtung, eitel nennen; — nachlässig, liederlich, unthätig, faul; n. deček; — schlecht, SlGor.; — 2) schmutzig, unrein, garstig, ekelhaft, M., C., Gor.
  43. nemȃrikàj, pron. marikaj, marsikaj, C., Krelj- M., C.
  44. nemȃrje, n. die Unachtsamkeit, die Gleichgiltigkeit, V.-Cig., C.
  45. nemȃrkaj, m. der Taugenichts (psovka), Bes.
  46. nemarljìv, -íva, adj. unsorgsam, nachlässig, träge.
  47. nemȃrnež, m. ein nachlässiger, liederlicher Mensch.
  48. nemȃrnica, f. ein nachlässiges, liederliches Weib.
  49. nemȃrnik, m. 1) ein nachlässiger, liederlicher Mensch; — 2) visoko tnalo, na katerem se kaj teše, Dol.
  50. nemarnják, m. = malopridnež, SlGor.
  51. nemárščina, f. 1) die Unachtsamkeit, die Nachlässigkeit, die Liederlichkeit, die Faulheit; — 2) die Schmutzigkeit, Fr.- C.
  52. nemáti, -tere, f. die Unmutter, Cig.; — hs.
  53. nẹmčák, m. ein schlecht deutsch sprechender Slovene, Valj. (Rad), Danj.- Mik.
  54. nẹmčáriti, -ȃrim, vb. impf. sich im Umgang gern der deutschen Sprache bedienen ( zaničlj.), nk.
  55. nẹmčeváłən, -łna, adj. dem Geiste der deutschen und nicht der slovenischen Sprache entsprechend, germanisierend: n. stavek, Levst. ( LjZv.).
  56. nẹmčeváti, -ȗjem, vb. impf. sich in der Sprache zu sehr nach dem Geiste der deutschen Sprache richten, Germanismen anwenden, Levst. ( LjZv.), nk.
  57. nẹ́mčiti, -im, vb. impf. ins Deutsche übersetzen, nk.; — germanisieren, Jan., nk.; — = nemčevati, Levst. (Zb. sp.).
  58. nẹ́məc, m. 1) der Stumme, Valj. (Rad); — 2) der Nordwind, vzhŠt.- C.; — 3) eine Art Hafer, C.
  59. nemę́ra, f. das Unmaß, Cig., Jan.
  60. nemę́rən, -rna, adj. unmäßig, Cig.; nemerno igranje, Guts. (Res.).
  61. nẹmẹ́ti, -ím, vb. impf. allmählich stumm werden, C.
  62. nẹmíca, f. die Stumme, Valj. (Rad).
  63. nemíčən, -čna, adj. uninteressant, Jan. (H.).
  64. nemı̑ł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); ( prim. hs. od nemila do nedraga).
  65. nemiríka, f. die Unruhe in der Uhr, das Pendel, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.
  66. nemı̑rnež, m. ein unruhiger Mensch.
  67. nẹ̑mnica, f. das Tollkraut (atropa Belladonna), C.
  68. nemọ̑č, f. 1) die Ohnmacht, die Schwäche, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), M., Valj. (Rad); nemoč in pomanjkanje, Dalm.; — die Krankheit, Habd.- Mik., Z.; — eine fraisenartige Krankheit der Schweine, ogr.- C.; — ( adj. schwach: obležal je bolan in nemoč, Jurč.); — 2) črez nę̑moč, über die Kräfte, übermäßig, Cig., C., Levst. (Slovn.); črez nemoč delati, jesti, piti, Cig.; nikoli ne tožite, če nimate vsega črez nemoč, Ravn.; živino na poti črez nemoč goniti, Levst. (Nauk); tudi: črez nemọ̑č, Krn- Erj. (Torb.).
  69. nemóčən, -čna, adj. schwach, ohnmächtig, Cig., Jan., M.; — krank, M., C.; nę̑močən, Mur.
  70. nemọ̑čica, f. die Schwäche, Rib.- M., Mik.
  71. nemǫ́dər, -dra, adj. unweise, unklug.
  72. nẹmoglȗšəc, -šca, m. der Taubstumme, DZ.
  73. nemogǫ́č, adj. 1) unkräftig, Meg.; ohnmächtig, Volk.; — 2) unmöglich; celo nemogoča reč, eine ganz unmögliche Sache, Trub.
  74. nemorālən, -lna, adj. nenraven, unmoralisch.
  75. nẹmóta, f. die Stummheit, Levst. (Zb. sp.).
  76. nẹmováti, -ȗjem, vb. impf. stumm sein, C., Vrt.
  77. nemožàt, -áta, adj. 1) unmannbar, Guts., Cig.; ledig: Nemožata in ženica, Levst. (Zb. sp.); — 2) unmännlich, Jan.
  78. nemǫ́žen, -žna, adj. unmöglich, Jan., Cig. (T.), nk.; — po drugih slov. jezikih.
  79. nemrtẹ́łən, -łna, adj. unsterblich, ogr.- C.
  80. nẹ́mščina, f. die deutsche Sprache.
  81. nẹmškováti, -ȗjem, vb. impf. = brez potrebe nemško govoriti, Z., Levst. (Zb. sp.); — = nemčevati, nk.
  82. nẹmškovȃvəc, -vca, m. kdor nemškuje, nemčuje: Besed nemšk'vavcev grdih ne poznajo, Preš.
  83. nẹmškúta, f. die Deutsche, Cig., Dol., vzhŠt.; Lepa Rezika nemškuta, Preš.; lepi nemškuti, devici Zefi se je pripetilo nekaj tacega, Navr. (Let.).
  84. nẹmškȗtar, -rja, m. ein Begünstiger des Deutschthums unter den Slovenen, wenn er von slov. Abkunft ist, der "Deutschthümler".
  85. nẹmškȗtarica, f. die "Deutschthümlerin".
  86. nemškutarı̑ja, f. = nemškutarstvo.
  87. nẹmškutáriti, -ȃrim, vb. impf. ein "Deutschthümler" sein.
  88. nemúdən, -dna, adj. unverzüglich, ungesäumt, Cig., Jan.; — nemudno, unverzüglich, Cig., Let., nk.
  89. nenabrúšen, adj. ungeschliffen: n. nož.
  90. nenakánjen, adj. unvorsätzlich, Cig.
  91. nenakı̑čen, adj. zierlos, Jan. (H.).
  92. nenamı̑šljen, adj. unvorsätzlich, Cig., Jan.
  93. nenapovẹ̑dan, adj. unangesagt, unangemeldet.
  94. nenatȗrən, -rna, adj. unnatürlich; nenaturne sanje, Levst. (Zb. sp.).
  95. nenavȃden, -dna, adj. ungewöhnlich; nenavadne prikazni; ungebräuchlich; nenavadne besede.
  96. nenavídən, -dna, adj. missgünstig, neidig, Mur., ogr.- Mik.; žena je bila nenavidna pastorki, kajk.- Valj. ( Kres).
  97. nenavídẹti, -vı̑dim, vb. impf. missgönnen, Mur.; — hassen: nema druzih nenavideti ali sovražiti, Krelj; imamo tem, kateri nas nenavide, dobro storiti, Krelj; (v nem. izvirniku stoji: missgönnen); — prim. stsl. nenavidêti, hassen.
  98. nenavidljìv, -íva, adj. neidisch, M., Boh.
  99. nenavı̑dnež, m. der Missgünstige, Mur.
  100. nenavzọ̑čən, -čna, adj. abwesend, vzhŠt., ogr.- C., nk.

   51.201 51.301 51.401 51.501 51.601 51.701 51.801 51.901 52.001 52.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA