s (51.601-51.700)

51601. nedonǫ́šen, adj. unausgetragen, unreif (von der Leibesfrucht), Cig.
51602. nedopadljìv, -íva, adj. missfällig, ungefällig, Mur., Cig.
51603. nedopečèn, -éna, adj. unausgebacken, unausgebraten.
51604. nedopovẹ́dən, -dna, adj. unsäglich, unaussprechlich, Jan.; nedopovedna in nepopisna krasota, LjZv.
51605. nedopuščèn, -éna, adj. unerlaubt, unzulässig.
51606. nedorȃščen, adj. = nedorasel, Cig.
51607. nedorazȗm, m. das Missverständnis, Cig. (T.).
51608. nedorečèn, -éna, adj. unsäglich, C.
51609. nedoròg, -rǫ́ga, adj. noch hörnerlos, Levst. (Zb. sp.).
51610. nedotı̑ka, f. das empfindliche Springkraut oder Rührmichnichtan (impatiens noli tangere), Tuš. (R.).
51611. nedoȗk, m. der Halbgelehrte, V.-Cig.; — po drugih slov. jezikih.
51612. nedoúmən, -mna, adj. unerfasslich, unbegreiflich, Cig. (T.), Zv., LjZv.
51613. nedoumljìv, -íva, adj. begriffsstützig, Jan. (H.).
51614. nedovẹ́dnọ, adv. unversehens, ogr.- C.
51615. nedovę́rən, -rna, adj. misstrauisch, Cig. (T.).
51616. nedovę̑rje, n. das Misstrauen, Cig. (T.).
51617. nedoverljìv, -íva, adj. misstrauisch, Cig. (T.).
51618. 1. nedovǫ́ljen, adj. unerlaubt, unstatthaft.
51619. 2. nedovŕšən, -šna, adj. imperfectiv ( gramm.): nedovršni glagoli, die Dauerzeitwörter, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.).
51620. nedozírən, -rna, adj. = nedogleden, unabsehbar, Cig., Jan., Bes., Zora.
51621. nedǫ̑žən, -žna, adj. krank, unpässlich, Guts., C., Mik.; — prim. stsl. nedągъ = bolezen.
51622. nedǫ̑žje, n. die Unpässlichkeit, Guts., Mik.
51623. nẹ́drce, n. dem. nedro; der Busen, Čb.- Valj. (Rad); nav. pl. nedrca; prim. nedro.
51624. nẹ̑drje, n. der Busen; v nedrje vtekniti mošnjico; — tudi pl. nedrja: v mojih nedrjih, Dalm.; ("naderja", Meg.).
51625. nẹ̑drọ, n. der Busen, Mur., Cig., Jan., M.; nav. pl. nẹ̑dra, Cig., C., M., Cv.
51626. nedrúžən, -žna, adj. ungesellig, Cig., Jan.
51627. neduhǫ́vən, -vna, adj. ungeistlich, profan, Cig., Jan.
51628. neduhovı̑t, adj. geistlos, nk.
51629. neduhǫ́vnik, m. der Nichtpriester, der Laie, Cig.
51630. nedúšən, -šna, adj. unmenschlich, Cig.; — hs.
51631. neenákšən, -šna, adj. von ungleicher Beschaffenheit, Mur., Cig., Jan.
51632. nèg, conj. = nego, ogr.- C., Mik.; moj brat nima nikogar, neg sama jaz (sestra) sem pri njem, Moravče ( Gor.)- Levst. (M.).
51633. negíbčən, -čna, adj. ungelenk, ungeschmeidig.
51634. negíbək, -bka, adj. unbiegsam, Jan., Cig. (T.).
51635. negibljìv, -íva, adj. unbeweglich, Guts., Cig., Jan.
51636. negnòj, -gnója, m. der Bohnenbaum (cytisus laburnum), (nagnoj) Cig., Tuš. (R.), (négnoj) Erj. (Torb.); — prim. hs. negnila, v istem pomenu, Erj. (Torb.).
51637. nę̑go, conj. 1) als (za komparativom, za adj. drug, drugačen), ogr.- C., Mik., nk.; = nego li, Levst. (Nauk), nk.; — 2) sondern, ogr.- C., Mik.; ne samo — nego i, nicht nur — sondern auch: ne samo zemeljski nego i nebeški oča, ogr.- Mik.; — aber, jedoch, ogr.- C.; — 3) nego če, außer wenn, C.
51638. negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.- M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).
51639. negodè, -ę́ta, m. 1) der unzeitig Geborene, der Unzeitling, V.-Cig.; — 2) ein lästiger Mensch, Mik.; — der Thunichtgut, Jan., SlN.; loviti pretepalnike in druge takšne negodete, Jurč.; ein ungerathenes Kind, Svet. (Rok.).
51640. negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci- Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
51641. negǫ̑dnež, m. der Ungerathene, Z.; ein träger, schläfriger Mensch: negodnež negodni! Gor.
51642. negǫ̑dnica, f. 1) ein unzeitig geborenes Mädchen, Cig.; — 2) die Ungerathene, ein missfälliges, böses Weib, Z.; kdo si, negodnica? LjZv.
51643. negǫ̑dnik, m. 1) ein unzeitig geborenes Kind, der Abgängling, Cig., C.; — 2) der Thunichtgut, der Taugenichts, der Bösewicht; pijani negodniki so mahali po njem, LjZv.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; gosposke so negodnika dolgo iskale, LjZv.; — der Bärenhäuter, Cig.; (negódnik), Valj. (Rad).
51644. negotòv, -ǫ́va, adj. 1) unfertig: n. za popotovanje, unvorbereitet zur Reise, Levst. (Zb. sp.); — 2) ungewiss, unsicher, unbestimmt.
51645. nẹgováti, -ȗjem, vb. impf. hegen, pflegen, nk.; — hs.
51646. nehȃnje, n. das Aufhören, das Ablassen, das Lassen; brez nehanja, ohne Unterlass; dejanje in nehanje, das Thun und Lassen; tudi: nę̑hanje, Valj. (Rad).
51647. neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.- Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.- Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.- Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Krn- Erj. (Torb.), Rez.- Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.- Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.
51648. nehávati, -am, vb. impf. = nehovati; jeza nehava, SlN.- C.
51649. nẹ̑hče, pron. = nekdo, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
51650. nehǫ́dən, -dna, adj. unwegsam, Cig., Raič (Slov.); strme in nehodne ceste, Navr. (Let.).
51651. nehótən, -tna, adj. unwillkürlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; nehotno gibanje srca, Erj. (Som.).
51652. nehȏtoma, adv. 1) ohne zu wollen, unvorsätzlich, Cig., nk.; — 2) unverhofft, Levst. (Zb. sp.); prim. nahodoma.
51653. nehováti, -ȗjem, vb. impf. ad nehati; im Aufhören begriffen sein; nehuje že raj, Preš.; hosta nehuje, Levst. (Zb. sp.); — aufzuhören pflegen.
51654. nehrę́tən, -tna, adj. ekelhaft, SlGor.- C.
51655. nehvála, f. = nehvaležnost, Guts.- Cig., Mur., Krelj.
51656. neimenovánəc, -nca, m. ein Ungenannter, der Anonymus, Cig. (T.), nk.
51657. neimovı̑t, adj. mittellos, nk.
51658. neizbẹ́žən, -žna, adj. unvermeidlich, Cig. (T.), C.; neizbežne misli, Glas.; — stsl., rus.
51659. neizcŕpən, -pna, adj. = neizčrpen, unerschöpflich, nk.; neizcȓpni vir milosti božje, LjZv.; — prim. izcrpiti.
51660. neizčŕpən, -pna, adj. unerschöpflich, Jan. (H.).
51661. neizčrpljìv, -íva, adj. = neizčrpen, Guts.- Cig.
51662. neizdátən, -tna, adj. unausgiebig, Jan. (H.).
51663. neizginljìv, -íva, adj. unverschwindlich, Mur.
51664. neizgovǫ́rən, -rna, adj. unaussprechlich, M., ogr.- Let.
51665. neizkónčən, -čna, adj. = unendlich: neizkončna božja modrost, Levst. (Zb. sp.).
51666. neizmę́rən, -rna, adj. unermesslich; — neizmerno velik.
51667. neizogíbən, -bna, adj. unausweichlich, Cig. (T.), nk.
51668. neizpeljìv, -íva, adj. unausführlich, Cig., Jan.; pogl. neizveden.
51669. neizpláčan, adj. nicht ausgezahlt; ausständig, Jan. (H.).
51670. neizpláčən, -čna, adj. unauszahlbar, Jan. (H.).
51671. neizpodbítən, -tna, adj. unbestreitbar, unumstößlich, Jan. (H.).
51672. neizpozaję̑t, adj. unerschöpflich: nebeške dobrote teko iz neizpozajetega vira, Cv.
51673. neizprávən, -vna, adj. incorrect, Cig. (T.), Raič (Slov.), — hs.
51674. neizprı̑čan, adj. unbezeugt, unerwiesen.
51675. neizrẹ́cən, -cna, adj. unaussprechlich, Vrt.
51676. 1. neizrečèn, -éna, adj. unausgesprochen; — unaussprechlich, unsäglich, erstaunlich; on ima neizrečeno srečo; neizrečena čast, Jsvkr.; — neizrečeno je lepo; neizrečeno veliko denarjev.
51677. 2. neizréčən, -čna, adj. = neizrečen; unaussprechlich: morje z neizrečnim šumenjem divja, Jap. (Prid.); neizrečno rad, Navr. (Let.).
51678. neizšǫ̑lan, adj. ohne Schulbildung.
51679. neizštẹvèn, -éna, adj. unzählbar: neizšteveno veliko, eine zahllose Menge, Bas.
51680. neiztrẹbljìv, -íva, adj. anaustilgbar, Cig.
51681. 2. neizvédən, -dna, adj. unausführbar, Cig. (T.).
51682. nejȃk, -jáka, adj. schwach, Cig., C.
51683. nejẹ́dčən, -čna, adj. 1) ungenießbar, Cig., Mik.; — 2) = neješčen 2), lästig, Cig.
51684. nejẹ̑šč, adj. = sättig, fade, Gor.; neješč golob zabavljivo šopiri perje, Zv.; n. odgovor, Gor.
51685. nejẹ́ščən, -čna, adj. 1) ungenießbar, Mik.; — 2) lästig, Cig., M.
51686. nejẹščljìv, -íva, adj. nicht gerne fressend (o živini), vzhŠt.- C.
51687. nejevǫ́lja, f. der Unwille, der Widerwille, der Missmuth; — po nejevolji, wider Willen: po nejevolji sem prišel v tako druščino, Gor.
51688. nejevǫ́ljən, -ljna, adj. unwillig, missmuthig.
51689. nèk, conj. = naj, C., kajk.; — prim. hs. neka = naj.
51690. nẹ́kaj, pron. etwas; zvedel sem nekaj novega; — etwas, ein wenig; dal mi je nekaj kruha in obleke; nekaj časa, eine Zeit lang; — einige; nekaj vojakov; nekaj grošev; — zdaj je nekaj boljši, jetzt ist er etwas besser; — nekaj — nekaj, theils — theils; — tudi: nẹ̑kaj, etwas, Cv.
51691. nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.
51692. nekaljèn, -éna, adj. ungetrübt; nekaljeno veselje.
51693. nẹ́kam, adv. 1) irgendwohin; an einen gewissen Ort; — 2) auf eine gewisse Art, in einer gewissen Beziehung; n. neprijazen je postal; vse je nekam gruči podobno, Levst. (Beč.).
51694. nẹkatę̑ri, pron. mancher; nekateri človek, nekateri ljudje; so mancher; nekateri goldinar je zapravil po nepotrebnem; — nekateri, einige; nekateri pravijo tako, drugi tako.
51695. nẹkatę̑rikrat, adv. manchesmal; so manchesmal, einigemale.
51696. nekatǫ̑liški, adj. nichtkatholisch, unkatholisch.
51697. nekázan, adj. ungerathen, ungezogen, ungebildet, C.; nekazani otroci, ti nekazana hči! Dalm.; = hud, Meg.; (nakazan, Cig., C., Krelj, Notr.); — prim. stsl. nekazanъ, rudis, češ. nekázaný, ungezogen, zuchtlos.
51698. nekázən, -zna, adj. 1) unansehnlich, unscheinbar, Cig., Jan.; nekazen ceper, Levst. (Zb. sp.); — nicht viel versprechend: nekazno delo, eine undankbare Arbeit, Cig.; — 2) nam. nekazan, ungerathen, ungezogen, muthwillig, ausgelassen, Dict., Jarn., C.; nekazen fantič nič ne dobi, Vrtov. (Vin.); nekazni otroci, Ig (Dol.); — 3) nam. nakazen, ungestalt, entstellt, hässlich, Svet. (Rok.); zagledal je krvavi obraz in nekazno brado žolnirjevo, Jurč.; nekazna baba, LjZv.
51699. nekaznìv, -íva, adj. unstrafbar, unsträflich, Cig., Jan., nk.
51700. nekaznjèn, -éna, adj. straflos, Cig., Jan.; tudi: nekáznjen.

   51.101 51.201 51.301 51.401 51.501 51.601 51.701 51.801 51.901 52.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani