s (51.501-51.600)

51501. naznanı̑łnik, m. 1) das Anzeigeblatt, Cig., DZ.; — 2) der Indicativ ( gramm.), Cig.
51502. naznánjanje, n. das Anzeigen, das Bekanntgeben.
51503. naznáti, -znȃm, vb. pf. ausfindig machen, Burg. (Rok.); naznal mu je službo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
51504. názor, -zóra, m. die Anschauung, die Ansicht, Cig. (T.), DZ., nk.; — češ.
51505. nazórən, -rna, adj. 1) Anschauungs-, anschaulich, intuitiv, Jan., Cig. (T.); nazǫ̑rni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), nk.; nazorno storiti, versinnlichen, Cig. (T.); — 2) "nazorno me je pogledal", to je: pozorno in ob enem strogo, Vrsno- Erj. (Torb.); prim. stsl. nazorъ, der Verdacht.
51506. nazȗvək, -vka, m. die Fußsocke, Valj. (Rad); — tudi hs.
51507. nazȗvnik, m. der Schuhlöffel bei den Schuhmachern, Cig.
51508. nazváti, -zóvem, vb. pf. 1) benennen, Cig., Jan.; — 2) n. se, sich satt rufen, M.; — 3) n. komu dobro jutro, jemandem einen guten Morgen anbieten, Cig., Vrt.; ( hs.).
51509. nazvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad nazvestiti; verkündigen, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad).
51510. nazvẹščávati, -am, vb. impf. ankündigen, verkündigen, Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad).
51511. nažȃgati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge sägen; veliko desak n.; — 2) n. se, sich satt sägen.
51512. nažak, m. ein Stock mit hackenartigem, eisernem Griff, BlKr.; — (nažek, neka sekirica, BlKr.- DSv., Z.).
51513. nažȃnjək, -njka, m. der Ertrag des Getreideschnittes, Cig.
51514. nážənj, -žnja, m. kolikor se nažanje, = nažanjek, ogr.- Raič ( Nkol.).
51515. nažę́ti, -žánjem, vb. pf. eine gewisse Menge (Getreide) schneiden; malo pšenice n.
51516. nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, Celjska ok.; — nažet človek, ein dicker Mensch, Celjska ok.
51517. nažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen; n. papir; n. svečo; — anzünden; luč n.; — 2) abprügeln.
51518. nažígati, -am, vb. impf. ad nažgati; 1) anbrennen; anzünden; — 2) prügeln; n. koga s kamenjem in okleščki, bewerfen, LjZv.
51519. naživíti, -ím, vb. pf. = nahraniti, mit Speise laben, Ravn.
51520. nažlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenplauschen; veliko neumnosti n. komu; — 2) n. se, sich satt plauschen.
51521. nažǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. 1) mit einem längeren Gegenstande gehörig bestoßen; n. koga, jemanden gehörig puffen, Cig., M.; — 2) voll stopfen; v mesto se veliko ljudi nažoka, Ravn.; — n. se, sich voll essen, Št.
51522. nažúliti, -im, vb. pf. aufreiben, eine Schwiele verursachen, Jan. (H.).
51523. nažvę́čiti, -im, vb. pf. 1) ankauen; — 2) n. se, sich satt kauen.
51524. nažvížgati, -am, vb. pf. 1) s šibo n. koga, jemanden mit einer Ruthe abstreichen, Cig.; — 2) n. se, sich satt pfeifen.
51525. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice- Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
51526. nebédən, -bédna, -béna, adj. = nobeden, Levst. (Nauk).
51527. nę̑bən, -bna, adj. 1) = nebesen, Himmels-; — 2) Gaumen-, Cig., Jan.; nebni glas, der Gaumenlaut, Cig. (T.).
51528. nebę́ščan, m. der Himmelsbewohner, Mur., Cig., Jan., Ravn., Levst. (Zb. sp.).
51529. nebę́ščanka, f. die Himmelsbewohnerin, Mur., Cig.
51530. nebę̑škalica, f. v tla vsajena veja, ob kateri nebeškajo, Ljub., Gor.; — prim. nebeškati.
51531. nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.
51532. nebę́ški, adj. Himmels-, himmlisch.
51533. nę̑bina, f. kitajska n., die chinesische Sternblume (aster chinensis), Tuš. (R.).
51534. nebítən, -tna, adj. = nebistven, V.-Cig., Cig. (T.).
51535. nebítje, n. das Nichtsein, Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; n. števila, das Nichtvorhandensein einer Zahl, Vod. (Izb. sp.).
51536. neblagovı̑t, adj. segenlos, Cig.
51537. neblagovǫ́ljən, -ljna, adj. misswollend, Jan.
51538. nę̑bnica, f. = nebna kost, das Gaumenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
51539. nę̑bnik, m. der Gaumenlaut, Cig. (T.), Jan. (Slovn.).
51540. nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.- C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.- C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.- Valj. (Rad); iz nebes priti.
51541. nebobǫ̑rəc, -rca, m. der Himmelsstürmer, Cig.
51542. nebodigatrẹ́ba, m. indecl. ein Mensch oder auch ein Ding, das überflüssig ist; z mano, ti nebodigatreba, pokaži, zakaj si na svetu! Zv.; trnje je po gozdih nebodigatreba, Navr. (Let.).
51543. neboditrẹ́ba, m. indecl. = nebodigatreba: mačkama za neboditreba k skledi pride pes, Levst. (Zb. sp.).
51544. nebọ̑g, adj. arm, elend, Svet. (Rok.), ogr.- C.; neboga, ne boš več svoje matere videla: umrli so ti! BlKr.- M.
51545. neboglję̑n, adj. kränklich, schwächlich, gebrechlich, Cig., Jan.; Oh, komu sem jaz doma pustila Dete svoje, sinka nebogljen'ga, Npes.-K.; tudi: nebǫ̑gljen, Dol.
51546. nebogljevən, -vna, adj. nebogljen, Bes.
51547. nebojèč, -ę́ča, adj. furchtlos, Cig., Jan.
51548. nebokàz, -káza, m. die Himmelskarte, Cig. (T.), Jes.
51549. neborè, -ę́ta, m. der Arme, armer Tropf, Meg., Dict., BlKr.- M., C., Svet. (Rok.), Krelj; tudi: nebọ̑re, Valj. (Rad).
51550. nebọ̑že, -eta, m. armer Mensch, armer Tropf, ogr.- C.; ("nebuže", Dict.).
51551. nebráłən, -łna, adj. unleserlich, Jan. (H.); pogl. nečiten.
51552. nebríga, f. die Sorglosigkeit, die Nonchalançe, nk.; — hs.
51553. nebrížən, -žna, adj. unsorgsam, gleichgültig, nk.; — hs.
51554. necẹ̑ł, -cẹ́la, adj. nicht ganz, schadhaft, Cig.; necela mavrica, die Regengalle, Cig. (T.).
51555. nečák, m. der Neffe, BlKr., nk.; — prim. hs. nećak.
51556. nečę̑d, f. = nečedna stvar: ti nečed grda ti! Gor.
51557. nečę̑da, f. = nesnaga, psovka človeku: = nečed, Cig.
51558. nečę́dən, -dna, adj. 1) unrein, unreinlich, unsauber; — 2) unverständig, vzhŠt.
51559. nẹ́čenje, n. das Heizen, Guts., Jarn.
51560. nečítən, -tna, adj. unlesbar, Jan. (H.).
51561. nečlovẹ́čji, adj. = nečloveški, unmenschlich, M.
51562. nečlovẹ̑čnež, m. der Unmensch, Zora.
51563. nečlóvẹk, -ẹ́ka, m. der Unmensch, Mur., Cig., Jan., SlN.
51564. nečlovẹ́ški, adj. unmenschlich.
51565. nečlovẹ̑štvọ, n. die Unmenschlichkeit, Jan.
51566. nečȗt, m. die Unempfindlichkeit, die Gefühllosigkeit, C., Z.
51567. nečútən, -tna, adj. 1) unfühlbar, Cig.; unmerklich, Cig., Jan.; — nicht finnlich, Lampe (D.); — 2) = nečutljiv, Cig.; n. nos, Cig. (T.).
51568. nečȗtje, n. die Fühllosigkeit, die Apathie, Cig.
51569. nečuvèn, -éna, adj. = neslišan, nk.
51570. nedávən, -vna, adj. was vor nicht langer Zeit gewesen ist: pred nedavnim, vor kurzem, Jan.; od nedavna, seit kurzem, Jan.; nedavno, unlängst, vor kurzem.
51571. nedẹjȃnje, n. die Unterlassung: pazka nad vsacim dejanjem in nedejanjem, Levst. (Nauk).
51572. nedẹjávən, -vna, adj. unthätig, passiv, Cig.
51573. nedẹ̑ł, -dẹ́la, m. der Feiertag, Kor.- Cig., Jan., Mik., Rož.- Kres.
51574. nedẹ̑łəc, -łca, m. = sopraznik, der Halbfeiertag, ein nicht gebotener Feiertag, Jarn., Kor.- Cig., Jan., Mik.
51575. 1. nedẹ́łən, -łna, adj. = prazničen, Rož.- Kres.
51576. nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.- M., Krn- Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.- Kres.
51577. nedẹ́ljən, -ljna, adj. 1) = nedeljski, Mur., Cig., Jan.; — 2) = tedenski, wöchentlich, Wochen-, Jan.
51578. nedẹ́lọ, n. die Nichtsthuerei, Cig.; — pri svojem delu in nedelu, bei seinem Thun und Lassen, Erj. (Izb. sp.).
51579. nedenárən, -rna, adj. geldlos: zdaj je svet tako nedenaren! Svet. (Rok.); nedenarni časi, Škrb.
51580. nedišèč, -ę́ča, adj. geruchlos, Cig., Jan., Cig. (T.).
51581. nedóbən, -bna, adj. zur Unzeit geschehend, Mur.
51582. nedobrovǫ́ljən, -ljna, adj. missmuthig, M.
51583. nedoglę́dən, -dna, adj. unabsehbar, Cig., Jan., nk.; nedogledna višina, Zv.
51584. nedognán, adj. unentschieden, Jan., nk.
51585. nedohǫ̑dnič, m. die unreife Leibesfrucht, C.
51586. nedokázan, adj. unbewiesen.
51587. nedokázən, -zna, adj. nicht beweisbar, Cig. (T.).
51588. nedokónčən, -čna, adj. unendlich: nedokončna dobrota, visokost, Guts. (Res.).
51589. nedolẹ́tən, -tna, adj. minderjährig, Cig., Jan., C., Levst. (Nauk), nk.
51590. nedolẹ̑tnik, m. der Minderjährige, DZ., Levst. (Nauk), nk.
51591. 1. nedolǫ́čen, adj. nicht bestimmt, unbestimmt, Cig.; na nedoločen čas, auf unbestimmte Zeit, Cig.
51592. 2. nedolǫ́čən, -čna, adj. unbestimmbar, Jan. (H.); — unbestimmt, unentschieden, Jan., nk.; — nedoločni naklon, die unbestimmte Art, der Infinitiv, Jan. (Slovn.).
51593. nedolǫ̑čnik, m. die unbestimmte Art, der Infinitiv ( gramm.), Jan. (Slovn.), Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
51594. nedȏłžən, -žna, adj. unschuldig; nedolžni otroci; — schuldlos, schuldfrei; za nedolžnega spoznati, freisprechen; — nedolžna razsodba, ein freisprechendes Urtheil, Ig (Dol.); — po nedolžnem, unschuldiger Weise, unverdienter Weise.
51595. nedȏłžnež, m. der Unschuldige.
51596. nedȏłžnica, f. die Unschuldige, Mur.
51597. nedȏłžnik, m. der Unschuldige, Mur., Bes.
51598. nedomàč, -áča, adj. unheimisch.
51599. nedomę́rən, -rna, adj. 1) nicht das volle Maß habend: n. verz, ein katalektischer Vers, Cig. (T.); — 2) = neizmeren, Jan. (H.).
51600. nedomoljúbən, -bna, adj. unpatriotisch, Cig.

   51.001 51.101 51.201 51.301 51.401 51.501 51.601 51.701 51.801 51.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani