Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (51.439-51.538)

  1. navršíti, -ím, vb. pf. 1) z vrhom naložiti ali nameriti, häufen: navršen mernik, ein gehäufter Scheffel, Cig.; — 2) vollenden, Levst. (Nauk), Vrt.; n. petindvajset let, Navr. (Spom.); n. se, zuende gehen: leto se navrši, Levst. (Zb. sp.); — n. se, vollendet werden, Vrt.; — in Erfüllung gehen, Vrt.
  2. navŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) anbohren; sod n.; — 2) in Menge bohren; n. veliko lukenj.
  3. navrtovȃnje, n. das Anbohren.
  4. navȓžək, -žka, m. kar se navrže, die Zugabe.
  5. navšèv, adv. = napošev, schief, V.-Cig., Polj.
  6. nāvtičən, -čna, adj. plovstven, brodarstven, nautisch, Cig. (T.).
  7. nāvtika, f. plovstvo, brodarstvo, die Schiffahrtskunde, die Nautik.
  8. navzȃd, adv. nach rückwärts.
  9. navzdọ̑ł, adv. bergab, abwärts; n. iti, peljati se.
  10. navzdọ̑lje, n. eine abschüssige Stelle, das Gehänge, Jan.; spotekniti se na gladkem navzdolju, Cv.
  11. navzdọ̑łnji, adj. bergab, abwärts gehend: navzdolnja vožnja (ladje), die Thalfahrt, DZ.; n. vrsta, die absteigende Linie (der Verwandtschaft), Cig.
  12. navzdọ̑łnjik, m. der Stalaktit, Jan.
  13. navzdółžən, -žna, adj. Längs-, Longitudinal-, Zora.
  14. navzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad navzeti; — n. se, in sich aufnehmen, absorbieren: goba se navzema vode, Cig., Jan.; obleka se navzema duha, Cig.; inficiert werden, Cig.
  15. navzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) einnähen, Jan.; — 2) n. se, in sich aufnehmen, erfüllt werden: n. se mokrote; n. se duha, mit einem Geruch erfüllt werden, Met.; navzet, imprägniert, Cig. (T.); — n. se visocih misli, Cig.; zemlja se je hudobe navzela, C.
  16. navzgọ̑rnji, adj. aufwärts gehend: navzgornja vožnja (ladje), die Bergfahrt, DZ.; — n. vrsta, die aufsteigende Linie (der Verwandtschaft), Cig., C.
  17. navzgọ̑rnjik, m. der Stalagmit, Jan.
  18. navzhŕbət, adv. rücklings, ogr.- C.
  19. navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
  20. navzkrížən, -žna, adj. ins Kreuz laufend, kreuzweise gelegt o. gestellt; — widersprechend, widerstreitend, uneinig; navzkrižne besede, misli.
  21. navzkrı̑žje, n. der Widerstreit, die Collision, Jan.; v navzkrižje priti s kom, sich mit jemandem zerwerfen, C.
  22. navzkrı̑žnica, f. neka vrtna rastlina: das Kreuzblatt (crucianella), C.
  23. navzlı̑c, I. adv. ins Gesicht: n. komu kaj reči, C.; zum Possen, zum Trotz, C., Cig. (T.); ona ga je obdarila navzlic bratu, Erj. (Izb. sp.); gospodar je vedel, da bi njegov gost njemu navzlic kaj poskušal, Jurč.; — II. praep. c. dat. = vkljub, trotz, nk.
  24. navznı̑c, adv. = navzlic, zum Trotz, zum Possen, Jan., vzhŠt.- C.
  25. navznǫ̑tər, adv. einwärts, nach innen, Jan., C.
  26. navzọ̑čən, -čna, adj. vorliegend, gegenwärtig, anwesend, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., nk.; — augenfällig, C.; ( nav. nazočen).
  27. navzọ̑či, I. adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.- C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.- C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. ( Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.
  28. navzọ́čiti, -im, vb. pf. 1) präsentieren, darstellen, ogr., SlN.- C.; — 2) confrontieren, Cig., Jan.
  29. navzọ̑čnik, m. der Anwesende, Erj. (Izb. sp.), nk.
  30. navzočnína, f. Praesenzgelder, DZ.
  31. navzpę̑t, adv. = spet, wieder, vzhŠt.- C.
  32. navzpọ̑łən, -łna, adj. was zur Hälfte ist, C.
  33. návzrit, adv. rücklings, Volk.- M., ogr.- C.; (tudi: navzrt, nazrt, nazdrt, ogr.- Mik.).
  34. navzrítən, -tna, adj. rücklings gerichtet, Let.
  35. navzvə̀n, adv. nach außen, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  36. navzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navzvestiti, ogr.- C.
  37. nȃvžar, -rja, m. schlechter Musikant, C., Kr.
  38. nazȃd, adv. nazaj, nach rückwärts, Mur., Jan.; názad, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), vzhŠt.; rak nazad hodi, SlGor.
  39. nazȃdək, -dka, m. der Rückschritt, schlechter Erfolg, Mur., C., nk.
  40. nazádən, -dna, adj. rückgängig, krebsgängig, Mur.; regressiv, Cig. (T.).
  41. nazadnják, m. der Rückschrittler, der Reactionär, Cig. (T.), C., nk.
  42. nazadováti, -ȗjem, vb. impf. Rückschritte machen, C., nk.; — nazadujoč, regressiv ( phil., math.), Cig. (T.).
  43. nazȃj, adv. zurück; n. dati, priti; (= zopet, wieder, Goriš.- Levst. ( LjZv. I. 34.)).
  44. nazávati, -am, vb. impf. ad nazvati; 1) anrufen, Mur., C., Danj.- M., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zurufen: nazavati komu, naj pride kosit, Danj. (Posv. p.); — 2) = nazdravljati, zutrinken, Danj. (Posv. p.).
  45. nazdrȃvək, -vka, m. der Trinkspruch, Jan.
  46. nazdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. zutrinken, eine Gesundheit, einen Toast ausbringen: n. komu, V.-Cig., Jan., nk.
  47. nazę̑ba, f. 1) unbedeutender Frostschaden, C.; — 2) die Erkältung, der Schnupfen, Cig.; der Rheumatismus, Erj. (Som.); — prim. hs. nazeba, Erkältung.
  48. nazę̑bən, -bna, adj. rheumatisch, Cig.; nazebna mrzlica, Cig.
  49. nazídati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge von Bauten herstellen: n. veliko hiš; — eine gewisse Menge Töpferware (mit freier Hand) verfertigen: n. veliko loncev, Polj.
  50. nazı̑mək, -mka, m. der Nachwinter, Gor.; tudi pl. nazimki: kolikor grmi pred velikim petkom, toliko nazimkov je pred sv. Jakopom, Gor.
  51. naziválọ, n. die Benennung, der Terminus, Levst. ( LjZv.), nk.; prirodoznanska nazivala, Zv.
  52. nazlob, m. der Groll, Mur., Mik.; — der Hass, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  53. názlobən, -bna, adj. boshaft, feindselig: n. komu, ogr.- C.
  54. nazlobíti, -ím, vb. pf. im Grimme etwas Arges androhen, C.; — n. se komu, jemanden bedrohen, Fr.- C.
  55. názlobnik, m. der Widersacher, der Feind, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  56. nazlobovȃnje, n. das Hassen, Valj. (Rad).
  57. nazlobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) hassen, kajk.- C.; — 2) zum Zorn reizen, ogr.- C.
  58. nazlǫ̑bščina, f. die Bosheit, ogr.- C.
  59. naznáčiti, -znȃčim, vb. pf. bezeichnen, bestimmen, nk.; v naznačenem času, in einer bestimmten Zeit, DZ.; anzeigen ( math.), h. t.- Cig. (T.); — kennzeichnen, charakterisieren, Šol., nk.
  60. naznȃk, adv. rücklings, Mur., Mik.; n. pasti, ležati, SlGor.
  61. naznȃmba, f. die Angabe, DZ.; naznamba časa, die Zeitangabe, Cig. (T.).
  62. naznanı̑łnica, f. 1) das Anzeigeamt, Cig.; — 2) die schriftl. Anzeige (bei Gericht), DZ.
  63. naznanı̑łnik, m. 1) das Anzeigeblatt, Cig., DZ.; — 2) der Indicativ ( gramm.), Cig.
  64. naznánjanje, n. das Anzeigen, das Bekanntgeben.
  65. naznáti, -znȃm, vb. pf. ausfindig machen, Burg. (Rok.); naznal mu je službo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  66. názor, -zóra, m. die Anschauung, die Ansicht, Cig. (T.), DZ., nk.; — češ.
  67. nazórən, -rna, adj. 1) Anschauungs-, anschaulich, intuitiv, Jan., Cig. (T.); nazǫ̑rni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), nk.; nazorno storiti, versinnlichen, Cig. (T.); — 2) "nazorno me je pogledal", to je: pozorno in ob enem strogo, Vrsno- Erj. (Torb.); prim. stsl. nazorъ, der Verdacht.
  68. nazȗvək, -vka, m. die Fußsocke, Valj. (Rad); — tudi hs.
  69. nazȗvnik, m. der Schuhlöffel bei den Schuhmachern, Cig.
  70. nazváti, -zóvem, vb. pf. 1) benennen, Cig., Jan.; — 2) n. se, sich satt rufen, M.; — 3) n. komu dobro jutro, jemandem einen guten Morgen anbieten, Cig., Vrt.; ( hs.).
  71. nazvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad nazvestiti; verkündigen, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad).
  72. nazvẹščávati, -am, vb. impf. ankündigen, verkündigen, Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad).
  73. nažȃgati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge sägen; veliko desak n.; — 2) n. se, sich satt sägen.
  74. nažak, m. ein Stock mit hackenartigem, eisernem Griff, BlKr.; — (nažek, neka sekirica, BlKr.- DSv., Z.).
  75. nažȃnjək, -njka, m. der Ertrag des Getreideschnittes, Cig.
  76. nážənj, -žnja, m. kolikor se nažanje, = nažanjek, ogr.- Raič ( Nkol.).
  77. nažę́ti, -žánjem, vb. pf. eine gewisse Menge (Getreide) schneiden; malo pšenice n.
  78. nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, Celjska ok.; — nažet človek, ein dicker Mensch, Celjska ok.
  79. nažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen; n. papir; n. svečo; — anzünden; luč n.; — 2) abprügeln.
  80. nažígati, -am, vb. impf. ad nažgati; 1) anbrennen; anzünden; — 2) prügeln; n. koga s kamenjem in okleščki, bewerfen, LjZv.
  81. naživíti, -ím, vb. pf. = nahraniti, mit Speise laben, Ravn.
  82. nažlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenplauschen; veliko neumnosti n. komu; — 2) n. se, sich satt plauschen.
  83. nažǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. 1) mit einem längeren Gegenstande gehörig bestoßen; n. koga, jemanden gehörig puffen, Cig., M.; — 2) voll stopfen; v mesto se veliko ljudi nažoka, Ravn.; — n. se, sich voll essen, Št.
  84. nažúliti, -im, vb. pf. aufreiben, eine Schwiele verursachen, Jan. (H.).
  85. nažvę́čiti, -im, vb. pf. 1) ankauen; — 2) n. se, sich satt kauen.
  86. nažvížgati, -am, vb. pf. 1) s šibo n. koga, jemanden mit einer Ruthe abstreichen, Cig.; — 2) n. se, sich satt pfeifen.
  87. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice- Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
  88. nebédən, -bédna, -béna, adj. = nobeden, Levst. (Nauk).
  89. nę̑bən, -bna, adj. 1) = nebesen, Himmels-; — 2) Gaumen-, Cig., Jan.; nebni glas, der Gaumenlaut, Cig. (T.).
  90. nebę́ščan, m. der Himmelsbewohner, Mur., Cig., Jan., Ravn., Levst. (Zb. sp.).
  91. nebę́ščanka, f. die Himmelsbewohnerin, Mur., Cig.
  92. nebę̑škalica, f. v tla vsajena veja, ob kateri nebeškajo, Ljub., Gor.; — prim. nebeškati.
  93. nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.
  94. nebę́ški, adj. Himmels-, himmlisch.
  95. nę̑bina, f. kitajska n., die chinesische Sternblume (aster chinensis), Tuš. (R.).
  96. nebítən, -tna, adj. = nebistven, V.-Cig., Cig. (T.).
  97. nebítje, n. das Nichtsein, Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; n. števila, das Nichtvorhandensein einer Zahl, Vod. (Izb. sp.).
  98. neblagovı̑t, adj. segenlos, Cig.
  99. neblagovǫ́ljən, -ljna, adj. misswollend, Jan.
  100. nę̑bnica, f. = nebna kost, das Gaumenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).

   50.939 51.039 51.139 51.239 51.339 51.439 51.539 51.639 51.739 51.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA