Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (51.301-51.400)

  1. natȗra, f. 1) die Natur; — 2) die Schamtheile des Menschen; — 3) der männliche Same, vzhŠt.- C., Dol.- Levst. (Rok.).
  2. naturalīzəm, -zma, m. nešolsko pečanje z umetnostjo ali znanstvom, v modroslovju: tajenje nadnaturnega razodetja, v umetnosti: natančno posnemanje nature, der Naturalismus.
  3. natvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad natvesti, Cig., Jan.; na vrv n., Cig.; — ženskam dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čuvstvo, ločiti lepo od manj lepega, Jurč.
  4. natvezováti, -ȗjem, vb. impf. = natvezati, Cig.; mesecu n. vid in sluh, Jurč.
  5. naúčən, -čna, adj. 1) Unterrichts-, Jan., nk.; naȗčnọ ministerstvo, nk.; Lehr-, Jan., nk.; naučne knjige, nk.; — 2) gelehrig, ogr.- C., Šol.; — 3) = poučljiv, ogr.- C.; naučni slovar, das Conversationslexicon, Jan. (H.).
  6. naučílọ, n. = navodilo, die Instruction, Levst. (Nauk).
  7. naučíti, -ím, vb. pf. erlernen machen, mit Erfolg lehren; n. dečka na piščal piskati; n. otroka moliti; n. koga pesem, molitev; n. koga raznih umetnij, lepega vedenja; — n. se, erlernen; n. se plesati, koše plesti; n. se krotkosti in ponižnosti; n. se toliko, kolikor je treba; n. se pesem ( namr. peti).
  8. naudȃr, m. der Anschlag ( z. B. an eine Glocke), Cig.
  9. naudáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) n. kaj na kaj, an etwas schlagen, Cig.; aufdrücken: n. potrdilu uradni pečat, DZ.; pismo naudarjeno s pečatom, DZ.; — 2) anheften (pri šivanju popeti z redkimi švi), Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) n. ceno, den Preis erhöhen, Mur.; — n. obečo, ein Anbot thun, Hip. (Orb.); — 4) naudarjen, = prismojen, Cig., C., M., Gor.
  10. naudárjati, -am, vb. impf. ad naudariti; an etwas schlagen, anheften, Cig.
  11. naudárjenje, n. die Anheftung, der Fadenschlag, Cig.; — prim. naudariti 2).
  12. naȗhvica, f. der Ohrring, Let., Vrt.; — hs.
  13. náuk, náuka, naúka, m. der Unterricht; krščanski n., der Religionsunterricht; krščanski n. imeti, die Christenlehre (in der Kirche) abhalten; k nauku iti, zur kirchlichen Ausfrage (vor der Osterbeichte) gehen; — nauki, die Studien, nk.; — die Lehre, die Belehrung; lepe nauke dajati; Malo penezov poslala, Dokaj bota mi naukov! Preš.; — die Lehre, die Doctrin; Kristusov n.; Platonov n. o idejah.
  14. naukázati, -žem, vb. pf. bestellen, C.; — anweisen, Jan.
  15. naúmiti, -im, vb. pf. = nakaniti, Cig. (T.), nk.; — hs.
  16. naurȃza, f. die Beschädigung (einer Wunde), C.
  17. nauráziti, -rȃzim, vb. pf. ein wenig ritzen, Jan.; (eine Wunde) aufreißen, Mur.; leicht verwunden, Volk.- M.; — beschädigen, C.; n. se, sich ein Gebrechen, eine Krankheit zuziehen, SlGor.; — nauražen, kränklich, C.; tudi: mit sittlichen Gebrechen behaftet, C.
  18. naúrok, adv. = na urok, gehörig, tüchtig, vzhŠt.- C.; n. človek, ein braver, vortrefflicher Mensch, vzhŠt.- C.
  19. naȗšnica, f. = naušesnica, Cig., Jan., Škrinj., Cv.
  20. nȃv, m. die Seele des Todten nach heidnischer Anschauung, Jurč. (Tug.); — prim. navje.
  21. navȃba, f. die Lockspeise, Cig.
  22. navábiti, -im, vb. pf. 1) anlocken, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge einladen; veliko ljudi n. na gosti.
  23. navábljati, -am, vb. impf. ad navabiti; anlocken: ljudi k sebi n., Guts. (Res.).
  24. navȃda, f. die Gewohnheit; navada železna srajca; navada popada, Kr.- Valj. (Rad); navado imeti; = v navadi imeti, pflegen, Trub.; navado komu (človeku, živali) vedeti, jemandes Gewohnheit kennen; v navado mu je prišlo, es ist ihm zur Gewohnheit geworden, Met.; v navadi je, es ist gang und gäbe; po navadi, gewöhnlich; — der Brauch; šege in navade divjih narodov.
  25. navȃdək, -dka, m. nav. pl. navadki, Gewohnheiten, Sitten, C.
  26. navȃdən, -dna, adj. üblich, gebräuchlich; navadna beseda; — navadno = po navadi, gewöhnlich; — navadna, die Menstruation, Cig.; — gewöhnlich, gemein, alltäglich; n. človek, n. obraz; navadno leto, gemeines Jahr, Cig. (T.).
  27. 1. naváditi, -vȃdim, vb. pf. gewöhnen, angewöhnen; n. koga (se) zgodaj vstajati, da zgodaj vstaja; n. koga (se) česa, na kaj; n. koga (se) čemu, C.; navajen biti delati; navajen težkega dela; navajen čemu, C., nk.
  28. navȃdoma, adv. = po navadi, Raič (Slov.), Zora.
  29. navȃgati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge wägen, zuwägen; n. komu mesa.
  30. 1. navájati, -am, vb. impf. ad 1. navaditi; angewöhnen; (Rimljan) se morja navaja, Vod. (Pes.).
  31. 3. navȃjati, -am, vb. impf. ad navesti; 1) inducieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) "anführen", erwähnen: n. besede, stavke, nk.; (po nem.).
  32. navàł, -vála, m. 1) der Andrang, Cig., Jan., nk.; n. vode, n. krvi, Cig.; n. sovražnika, Cig.; — 2) návał, der Heuhaufen, Mur., Valj. (Rad); prim. navel.
  33. navȃla, f. = naval 1), Jan., Zora, Vest.
  34. navalíti, -ím, vb. pf. 1) aufwälzen; n. kamen na grob; — aufladen, aufbürden: n. kaj na koga, Cig.; — 2) andringen, heranstürmen, Cig., Jan.; množica je navalila, Cig.; n. na koga, auf jemanden losstürmen, ihn anfallen, Cig., Jan.
  35. naváljati, -am, vb. pf. 1) heranwälzen, Jarn., M.; — 2) eine gewisse Menge wälzend zusammen bringen: veliko sodov n. pred klet, velikih kamenov n. na kup.
  36. navȃloma, adv. im Ansturm, Nov.
  37. navȃn, adj. nicht ganz voll: sod je navan, kad je navana, Mur., Jan., vzhŠt.; — iz: na van; prim. 2. van.
  38. návar, m. n. dati, Obacht geben, Ist.- C., Z.
  39. navaríti, -ím, vb. pf. anschweißen, Cig.
  40. navȃžanje, n. das Anfahren; n. gnoja, peska.
  41. navȃžati, -am, vb. impf. ad napeljati, navoziti; anfahren; pesek na cesto, gnoj na njivo n.
  42. nȃvčək, -čka, m. die Zügenglocke, Kamena Gorica ( Gor.)- Erj. (Torb.); — prim. navje, stsl. navь = mrtvec.
  43. navdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad navdati; erfüllen, vso sapo je navdajal vinski duh, Erj. (Izb. sp.); — n. koga z veseljem, nk.; — spomin mu navdaje bridkosti, Jurč.
  44. navdȃn, adv. in den Tag hinein, ins Blaue hinein, Goriška ok.- Erj. (Torb.); aufs Gerathewohl, Cig.
  45. navdáti, -dám, vb. pf. 1) erfüllen, Mur., Cig., Jan.; dišave lepi duh je vso hišo navdal, Met.; n. koga s pogumom, Ravn.; — 2) n. se, vb. impf. wohl anstehen, C., Npes.-Vraz.
  46. navdəhníti, -dáhnem, vb. pf. begeistern, inspirieren, nk.; (navdahniti), Cig., Jan.; visoka misel ga je navdehnila, Levst. (Zb. sp.); — eingeben: čudovito misel komu n., Levst. (Zb. sp.).
  47. navdìh, -díha, m. die Eingebung, die Inspirierung, die Begeisterung, Cig., Jan., C.
  48. navdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. = navdehniti, Mur., Cig., Jan., nk.; naše mirne ljudi je navdihnil vojaški duh, Erj. (Izb. sp.).
  49. navdı̑lj, adv. = na vdilj; 1) eig. lange: n. zvoni = prvič vabi k službi božji, vzhŠt.- C., Gor.; — 2) = navdan, Kras; — prim. vdilj.
  50. navdọ̑ł, adv. = navzdol, bergab; n. se peljati, iti.
  51. navdǫ́ljati, -am, vb. impf. in genügender Menge verschaffen: kdo bi tebi kruha, denarja navdoljal, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: n. koga s potrebščino, jemandem eine ausreichende Verpflegung geben, Levst. (Nauk); — prim. nadovleti.
  52. navdoljeváti, -ȗjem, vb. impf. = navdoljati, Levst. (Cest.).
  53. navdúšati, -am, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
  54. navdȗšba, f. das Begeistern, die Begeisterung, SlN.
  55. navdúšenje, n. die Begeisterung, Jan.; z velikim navdušenjem koga sprejeti, nk.
  56. navduševáłən, -łna, adj. begeisternd, nk.
  57. navduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
  58. navdúšiti, -im, vb. pf. begeistern, Jan., Cig. (T.), nk.
  59. návečer, -čę́ra, m. der Vorabend eines Festes, die Vigilie, sveti n., der hl. Abend (vor Weihnachten), vzhŠt.- C.
  60. návečerje, n. die Vigilie eines Festes, C., kajk.- Valj. (Rad), Vrt.; n. sv. Lucije, Navr. (Let.).
  61. navȇdək, -dka, m. das Citat, Vest.; navedki, Daten, DZ.
  62. navẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. eine gewisse Menge fertig worfeln; veliko pšenice n.
  63. návẹk, adv. = zmerom, immer, kajk.- Vest.
  64. navę̑kše, adv. = z večine, največ, größtentheils, SlGor., ogr.- C.
  65. návəł, -vla, m. der Heuhaufen, der Heuschober, C., Mik., vzhŠt.
  66. navelı̑čanje, n. das Ueberdrüssigwerden.
  67. navelı̑čba, f. der Ueberdruss, Cig.
  68. navẹ́šati, -am, vb. impf. ad navesiti; anhängen, Cig., Jan.
  69. navẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navestiti; ankündigen: petelin navešča zoro, Zora; oblaki so naveščali nevihto, Erj. (Izb. sp.); — benachrichtigen, Cig., Jan.
  70. navę̑za, f. 1) das Zuband, Cig.; — 2) die Anhänglichkeit: n. na posvetno blago, C.
  71. navę́zati, -žem, vb. pf. 1) anbinden; — srce na kaj n., Cig.; — n. se na kaj, sich an etwas binden ( fig.), Cig.; — 2) eine gewisse Menge anbinden; trakov n. na obleko.
  72. navę̑zək, -zka, m. das Angebundene, das Angeknüpfte, Cig.; — das an eine Schnur Gereihte: n. biserov, C.; n. korald, Bes.
  73. navezílọ, n. das zur Ergänzung Angebundene: der Zubussfaden, Cig.
  74. navẹ̑znik, m. 1) = naveznjenec, Cig.; — 2) das Deckelsieb, V.-Cig.
  75. 1. navę́zniti, -vę̑znem, vb. pf. n. komu kaj, einem etwas anbinden ( fig.), Jan., Mik.
  76. 2. navẹ́zniti, -nem, vb. pf. 1) ein Gefäß zum Theil auf die offene Seite gestürzt hinstellen: n. skledo, košaro, C.; — 2) umgestürzt aufsetzen, Z.; n. panj, einen leeren Bienenstock auf einen vollen setzen, Z., Gor.
  77. navezováti, -ȗjem, vb. impf. ad navezati; anbinden; — n. svoje srce na kaj, Burg.
  78. navídən, -dna, adj. neidig: n. biti komu, C., Svet. (Rok.); — nam. nenaviden.
  79. navı̑dezən, -zna, adj. scheinbar, Jan., Cig. (T.), nk.
  80. navidljìv, -íva, adj. eifersüchtig, Meg., Boh.; — (navídljiv) neidisch, Mur.; — nam. nenavidljiv.
  81. navı̑dnik, m. der Missgünstige, der Neider, C.; — nam. nenavidnik.
  82. navı̑doma, adv. zum Schein, C.
  83. navíhanəc, -nca, m. navihan človek, ein durchtriebener Mensch.
  84. navíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) ein wenig aufstülpen; — 2) in die Enge treiben, M.; — anspornen, zu etwas vermögen, Jarn.; — 3) n. jo kam, enteilen, Z.; naviše jo proti sosedu, Zora; — 4) navihan, abgefeimt, durchtrieben.
  85. navihráti, -ȃm, vb. pf. verbiegen, falten: n. usnje, C.
  86. navijáč, m. der Uhrschlüssel, Mik.
  87. naviják, m. die Weberspule, C.
  88. navijálọ, n. der Vorderbaum beim Webstuhl, C.
  89. navíjanje, n. das Aufwinden; — das Aufziehen; — prim. navijati.
  90. navíjati, -am, vb. impf. ad naviti; 1) aufwinden, aufwickeln; n. nit na kaj; — bewickeln: n. klobčiče; — 2) aufziehen: n. uro; — 3) n. koga, jemandem zusetzen, Cig.
  91. navı̑ka, f. die Angewöhnung, die Gewohnheit, BlKr.; navika sila velika = navada železna srajca, Vrt.
  92. navı̑rati, -am, vb. impf. ad navreti; spannen ( z. B. den Flintenhahn), Mur.; uro n., die Uhr aufziehen, Mur., Jan.; — richten: n. misel na Boga, C.; — n. koga, jemanden in die Enge treiben, ihm zusetzen, Cig.; naviralo me je ( namr. strašilo me je), Zv.
  93. navı̑tək, -tka, m. 1) das Aufgewundene: der Zwirnwickel, Cig., Jan.; — 2) pl. navitki, das Schraubengewinde, C.
  94. navíti, -víjem, vb. pf. 1) aufwinden, aufwickeln; n. prejo na klopčič; — 2) aufziehen: n. uro: — n. besedo na drug predmet, das Gespräch auf einen andern Gegenstand lenken, LjZv.; — 3) n. koga, in eine Zwangslage versetzen, nöthigen, vermögen, Cig., C.
  95. nȃvje, n. coll. v pravljicah: duše nekrščenih otrok, Pjk. (Črt. 108.); — prim. stsl. navь = mrtvec.
  96. navkrı̑žem, adv. kreuzweise, Polj.
  97. navkȗpe, adv. = skupaj, vkup, ogr.- C.
  98. navkúpən, -pna, adj. = skupen, gemeinschaftlich, ogr.- C.
  99. navlačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad navlačiti, Cig.; — nove strune n., neue Saiten aufziehen, Danj. (Posv. p.).
  100. navlȃčič, m. dem. navlak; das Getriebe am Uhrrädchen, C.

   50.801 50.901 51.001 51.101 51.201 51.301 51.401 51.501 51.601 51.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA