Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (50.501-50.600)

  1. nahȃjanje, n. das Finden.
  2. nahȃjati, -am, vb. impf. ad najti; 1) zu finden pflegen, finden; na gorah nahajamo lepih cvetic; — n. se, sich vorfinden, vorkommen; ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) herankommen: mrak nahaja, M.; Tam je ljub'ca rajala, Meni v srce nahajala, Npes.-Schein.; — anwandeln: nahaja me želja, Cig.; bolezen me nahaja, es überfällt mich eine Krankheit, Cig., Gor., BlKr.- M.; — 3) n. koga = hoditi za kom, Guts., Jarn.
  3. nahı̑toma, adv. schnell, rasch, C., Rib.- Mik.
  4. nahı̑troma, adv. schnell, rasch, M.
  5. nahlę́niti, -hlę̑nem, vb. pf. = premraziti: veter me je nahlenil, Vrsno- Erj. (Torb.).
  6. nahlíniti, -hlı̑nem, vb. pf. aufdunsen, C.
  7. náhod, nahǫ́da (náhoda), m. der Schnupfen; nahod imeti, dobiti; n. (pri konjih in ovcah), der Strengel, Strp.; ( die Erkältung, die Gicht, Koborid- Erj. [Torb.]).
  8. nahǫ́dən, -dna, adj. 1) Schnupfen-; — 2) mit dem Schnupfen behaftet, verschnupft; ves n. sem.
  9. náhodnica, f. der Storchschnabel (geranium), Fr.- C.
  10. nahọ̑doma, adv. plötzlich, unverhofft: n. koga srečati, Vod. (Izb. sp.); n. me prime kaka stiska, LjZv.; glasovi se n. menjajo, Erj. (Som.); nahodoma, kakor bi bila iz tal izrasla, stoji pred menoj ciganska deklica, Erj. (Izb. sp.).
  11. nahranı̑təv, -tve, f. die Speisung, die Sättigung, Cig.
  12. nahrániti, -im, vb. pf. 1) eine genügende Menge zu essen geben, sättigen, Mur., Cig., ogr.- Let.; — genügend füttern, vzhŠt.; — 2) zusammensparen: n. mnogo denarja, M., Svet. (Rok.).
  13. nahŕbtən, -tna, adj. auf der Rückseite befindlich: nahȓbtni odpis (odlok), das Attergat, Cig.
  14. nahrúpiti, -im, vb. pf. lärmend überfallen: n. koga, Z.; n. na koga, SlN.
  15. nahudíti, -ím, vb. pf. Uebles anthun, Cig., Jan., nk.; (vedomec) človeka raztrga ali mu nahudi kako drugače, LjZv.
  16. nahuklína, f. der Anflug vom Hauche ( z. B. am Glase), Z.
  17. nahúliti, -hȗlim, vb. pf. ein wenig neigen; n. se, sich ein wenig neigen, bücken, Hal.- C.
  18. nahváliti, -im, vb. pf. 1) genug loben, Z.; nisem ga mogel n., Kr.; — 2) n. se, des Lobens satt werden.
  19. naigráti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Spielen zusammenbringen, Cig.; on si je dolgov naigral, er ist durch das Spiel in Schulden gerathen, Met.; — 2) n. se, sich satt spielen.
  20. naimenováti, -ȗjem, vb. pf. benamsen, benennen, Mur., Let., SlN.
  21. naīvən, -vna, adj. prostoumen, naiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  22. nàj-, adv. dela superlativ iz komparativa, kateremu se spredaj pripenja: najboljši, najlepši, najhitreje, največ; priklepa se tudi besedam, ki niso komparativi, pa imajo komparativen pomen: najpred, zuerst, Mur.; najprvo, zuerst, Cig.; najnaprvo, vor allem, in erster Linie, Levst. (Močv.); — naj ima vselej tudi svoj posebni naglas: nàjlẹ̑pši.
  23. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
  24. najȃrmnica, f. die Jochwiede (n. jarem z ojesom sklepa), Dol.
  25. najáviti, -im, vb. pf. melden, Jan., C.; n. se, sich melden, Cig., Prip.- Mik.; najavi se mimogrede, melde dich im Vorbeigehen an, Cig.
  26. nȃjdba, f. die Handlung des Findens, der Fund, Cig., C.; die Auffindung, die Entdeckung, Cig., Jan., nk.; n. Amerike, nk.; n. sv. križa, die Kreuzerfindung, Cig.
  27. nájdən, -dna, adj. Fund-: nȃjdni list, Cig.
  28. nájdenəc, -nca, m. das Findelkind.
  29. najdenı̑ščnica, f. das Findelhaus, Cig., Jan., nk.
  30. nájdenški, adj. Findlings-: n. zavod, Levst. (Nauk).
  31. najdljìv, -íva, adj. findlich, ausfindbar, Cig., Jan.; ( nam. najdən?).
  32. najẹ̀d, -jẹ́da, m. der Anriss (eines Stromes), Cig.
  33. najẹ́dati, -am, vb. impf. ad najesti; 1) anfressen; polhi sadje, miši plečeta najedajo; rja železo najeda, der Rost frisst das Eisen an, Cig.; — 2) mit Vorwürfen kränken, Z.; sticheln, Svet. (Rok.).
  34. najẹ̑dək, -dka, m. die Ersättigung: v grozdju ni najedka, C.
  35. najèm, -ję́ma, ( tudi: nájəm, nájma), m. 1) die Vermiethung, die Miethe, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Nauk), nk.; pogodbe o najmu ali zakupu, Mieth- oder Pachtverträge, DZ.; v n. dati, vermiethen, v n. vzeti, miethen, nk.; v drugi n. dati, in Aftermiethe geben, Jurč.; v najmu imeti, zur Miethe haben, Cig.; polovica poslopij je v najemu (ist vermiethet), Levst. (Nauk); — v najemu biti = najet (dninar) biti, als Tagwerker gedungen sein, LjZv.; šla je v najem delat, Vrt.; — 2) plačilo od najete stvari, Levst. (Nauk); — der Lohn, C.; — 3) das Verdienst, kajk.- Valj. (Rad).
  36. naję̑ma, f. das Miethen, die Dingung, C.
  37. najẹmáč, m. = najemavec: poslati najemače, ki pridobivajo delavcev, Bes.
  38. najẹ̑manje, n. das Miethen, das Dingen; n. stanovanja, težakov.
  39. najẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad najeti; miethen; sobe n.; dingen; delavce, težake n.
  40. naję́mən, -mna, adj. 1) Mieth-, Cig.; aufgenommen, gemiethet: n. delavec, hlapec, Dalm.; naję̑mni voznik, der Lohnkutscher, Cig.; — 2) miethbar, Cig.; — 3) = zaslužen, verdienstlich, kajk.- C.; ( prim. najem 3)).
  41. najemljìv, -íva, adj. 1) miethbar, Cig.; pogl. najemen 2); — 2) verdienstlich, Mur., C.
  42. naję̑mnik, m. 1) der gedungene Lohnarbeiter, der Taglöhner, der Miethling; najemniki, die Arbeitsleute, Cig.; die provisorisch aufgenommenen Grubenarbeiter, Idrija- Frey. (Rok.); — der Söldner, Cig. (T.); — 2) = najemec, Cig., Jan.
  43. najemnína, f. der Miethzins, das Miethgeld, Cig., Jan., DZ.
  44. naję̑moma, adv. miethweise, Jan., C.
  45. naję̑mščina, f. der Miethzins, das Miethgeld, Mur., Cig., Jan., nk.; — der Tagwerkslohn, C.
  46. naję̑təc, -tca, m. der Söldling, Jan.
  47. naję́ti, nájmem, najámem, vb. pf. gegen Lohn aufnehmen, dingen, miethen; n. voznika, težake, godce; n. krive priče; n. stanovanje; (najmen [ nam. najet] dninar, Kras).
  48. naję́tje, n. die Miethung, das Engagement, Cig.
  49. naję̑tnik, m. = najemnik, der Gedungene, der Miethling, Mur., C.; der Söldner, Cig., Jan.
  50. najẹ̑zdnik, m. najezdniki, die Schlupfwespen (ichneumonidae), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); velikanski črni n., die ungefleckte Riesenschlupfwespe (pimpla manifestator), Erj. (Ž.).
  51. najezíti, -ím, vb. pf. (einen Fluss) aufdämmen, Cig.
  52. naježíti, -ím, vb. pf. emporsträuben, Cig.; ščetine n., Cig.; n. se, sich emporsträuben (o laseh), Mik.; obrvi so se mu naježile, Erj. (Izb. sp.); — n. se, die Haare, die Borsten emporsträuben, Z., C.; n. se od straha, C.
  53. nȃjin, pron. uns zweien gehörend, uns zwei betreffend; pogl. najun.
  54. najmanjína, f. das Minimum, Cig. (T.).
  55. najmarína, f. domovna n., die Hauszinssteuer, Levst. (Nauk).
  56. najmovína, f. 1) der Miethzins, Cig., DZ.; — 2) = najmarina, Jan., C.
  57. nàjpoprẹ̑j, adv. = najprej, zuerst, zuvörderst.
  58. nàjprẹ̑di, adv. = najprej, zuerst, Hal.- C.
  59. nàjprẹ̑dnji, adj. der vorderste, Jan.
  60. nàjprẹ̑j, adv. vorerst, zuerst, zuvörderst.
  61. nàjpȓvọ, adv. erstens, vorerst, Jan., DZ.; zuerst, Cig., Levst. (Nauk).
  62. nàjti, conj. = naj ti, obschon, C.; — prim. najsi.
  63. nájti, nájdem, vb. pf. 1) finden; česar si iskal, to si našel; ausfindig machen: najdi mi kupca, verschaffe mir einen Käufer; entdecken; novo deželo n.; — 2) n. se, zusammenkommen: v Jeruzalemu se je bilo ljudi že brez števila našlo, Ravn.
  64. nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.
  65. največína, f. das Maximum, Jan., DZ.
  66. nàjvèčkrat, adv. am öftesten; — meistentheils, meist.
  67. nàjzȃdnji, adj. der hinterste, der allerletzte.
  68. nakacáti, -ȃm, vb. pf. hinschmieren, zusammenschmieren; n. komu kaj, jemandem etwas Uebles anthun, C.; hudo n. komu, einem arg mitspielen, Cig.
  69. nakáčiti, -kȃčim, vb. pf. 1) scharf machen, Cig., Gor.- Mik.; nož n., C.; — 2) n. koga, jemanden aufbringen, zornig machen, Mur.; nakačen, aufgebracht, zornig, Jan., C.
  70. nakȃlati, -am, vb. pf. in einer gewissen Menge spalten; drv n. za cel teden.
  71. nakalíti, -ím, vb. pf. ein wenig trüben, Z.; — nakalil mu bom eno, ich werde ihm etwas anstellen, Cig.
  72. nakȃna, f. das Vorhaben, der Plan, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Entschluss, Cig., C.; der Vorsatz, Cig. (T.).
  73. nakániti, -im, vb. pf. 1) einen Entschluss o. einen Plan fassen, Cig., Jan., ogr.- M.; nakanil je, preseliti se v Bosno, LjZv.; nakanil se je ustreliti, LjZv.; po dolgem premišljevanju sem bil nakanil delo sam prevzeti, Nov.; hitro nakani zvršiti, kar se mu tako lepo samo od sebe ponuja, Levst. (Zb. sp.); nakanil sem, ich bin gewillt, Cig.; nakanil sem sam ž njim govoriti, ich bin gesonnen persönlich mit ihm zu sprechen, Cig.; n. kaj, etwas auszuführen sich entschließen oder beschließen, Cig.; hudo n., Cig.; nakanjen greh, die Bosheitssünde, Cig.; nakanjen cilj, das vorgesteckte Ziel, C.; n. si, sich vornehmen, ogr.- C.; nakanjeno, geflissentlich, absichtlich, Jan., C.; — 2) n. komu, jemandem etwas anstellen, einen Streich spielen: temu jo še nakanim, Bes.; vem, da so mi ti hudirji nakanili, da ne bom nikdar več prav zdrav, Jurč.; s tožbo bi nakanil in napravil, da bi vi zaprti sedeli, Jurč.; — 3) n. se, sich anschicken, Cig.; — sich vornehmen, Cig. (T.); — nakanjen biti, gesonnen sein, Jan.; — na to je nakanjeno, es ist darauf angelegt, Cig.
  74. nakánjanje, n. die Absicht, das Vorhaben, ogr.- C.
  75. nakánjenje, n. die Absicht, das Vorhaben, C., kajk.- Valj. (Rad).
  76. 1. nakȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad nakopati; (mit Haue oder Karst) aufladen: gnoj n., Mur.
  77. 2. nakápati, -kȃpam, -pljem, vb. pf. in einer gewissen Menge tröpfelnd sich ansammeln; črez noč je pol škafa nakapalo iz soda; tudi: n. se, Cig., Erj. (Torb.).
  78. nakapljáti, -ȃm, vb. pf. in einer gewissen Menge tröpfelnd sich ansammeln; = n. se: vosek, ki se je nakapljal od sveče, LjZv.
  79. nakapníca, f. die Cisterne, Guts.
  80. nakapnína, f. die Tropfsteinbildung, Cig.; nakapnine, geflossene Gestalten, Erj. (Min.).
  81. nakapnják, m. = nakapnica, Guts.
  82. nakàz, -káza, m. die Anweisung, die Assignation, Cig.; n. v izplačilo, die Flüssigmachung, DZkr.
  83. nakȃza, f. 1) das Verderben, C.; — 2) die Missgestalt, Cig.; peklenska n. (o škratu), LjZv.; das Ungeheuer, C.
  84. 1. nakázan, adj. ( nam. nakazen): missgestaltet, verletzt, krüppelhaft, Krn- Erj. (Torb.); nakazani ljudje, sieche, gebrechliche Personen, Krelj.
  85. nakázati, -žem, vb. pf. anweisen, assignieren, Cig., nk.; n. komu denarje, Cig.; n. v izplačo, flüssig machen, DZkr.
  86. nakȃzək, -zka, m. die Anweisung, Jan., Zora; n. na blago, die Güteranweisung, Jan.
  87. nakȃzən, -zni, f. ( m., Guts., Z.) = nakaza 2).
  88. nakázən, -zna, adj. 1) verdorben: nakazno vino, Vrtov. (Km. k.); — 2) mit einem Gebrechen behaftet, C.; missgestaltet, Cig. (T.); razcapana in nakazna babura, LjZv.; abscheulich: nakazna grdoba, LjZv.; coprnice nakazno zmršene, LjZv.; — (nákazən, Mik.).
  89. nakazílọ, n. die Assignation, Jan., DZkr.; plačilno n., die Zahlungsanweisung, Levst. (Cest.).
  90. nakazíti, -ím, vb. pf. verderben, Z.; beschädigen: od peklenskega jastreba nakažen, Krelj; nakažen, missgestaltet, missrathen, Dict., C.
  91. nakȃznica, f. die schriftliche Anweisung, Cig. (T.), DZ., nk.; poštna n., die Postanweisung, DZ., nk.
  92. nakȃznik, m. ein missgestalteter Mensch, LjZv.
  93. nakaznína, f. die Anweisungsgebür, DZ.
  94. nakazoję̑mnik, m. der Assignator, Cig.
  95. nakazováłən, -łna, adj. Anweisungs-, Cig.
  96. nakazovȃnje, n. das Anweisen, DZ.
  97. nakazováti, -ȗjem, vb. impf. ad nakazati; anweisen, assignieren, Cig., nk.
  98. nakazovȃvəc, -vca, m. der Anweiser, der Assignant, Cig.
  99. nakídati, -kı̑dam, vb. pf. 1) eine gewisse Menge aufwerfen, aufschaufeln; n. veliko gnoja, snega na kup; — 2) n. se, sich müde schaufeln, Cig.
  100. nakı̑łnik, m. das Bruchband, Cig.

   50.001 50.101 50.201 50.301 50.401 50.501 50.601 50.701 50.801 50.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA