Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (50.439-50.538)

  1. nagnojíti, -ím, vb. pf. in einem gewissen Maße düngen, bedüngen, durchdüngen, Mur., Cig., Jan.
  2. nagọ̑da, f. 1) der Zufall, Mur., Cig., C.; — das Schicksal, Jan.; — 2) das Gefallen, C.; — 3) kar kdo komu nagodi, der Streich, Z.
  3. nagọ̑dba, f. = poravnava, der Vergleich, der Ausgleich, Cig., DZ., nk.; — hs.
  4. nagọ̑dən, -dna, adj. 1) zufällig, Mur.; nagodno, zufällig, C.; — 2) = nagajiv, Svet. (Rok.); schlimm, Jan.
  5. nagodíti, -ím, vb. pf. 1) zufügen, Dict.; škodo n. komu, Dalm.; vse zlo n. komu, Trub.; nam misli vse zlo ter hudo nagoditi, Krelj; — n. komu, jemandem einen Streich, einen Possen spielen, Cig., Svet. (Rok.); ker si ti meni nagodil, pa bom še jaz tebi, jvzhŠt.; bojim se, da bi mi nagodila, Glas.; — 2) n. komu s čim = ugoditi, einen Gefallen erweisen, es recht machen, SlGor., ogr.- C.; — 3) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., ogr.- M.; — 4) n. se na kaj, treffen, C.; — 5) n. se, sich vergleichen, Cig.
  6. nagọ̑doma, adv. zufälliger Weise, V.-Cig.
  7. nagółčati, -ím, vb. pf. n. komu, jemandem viele Vorwürfe machen, ihn ausschelten, SlGor.- C.
  8. nagoləhən, -hna, adj. fast nackt, ogr.- C.
  9. nagolíti, -ím, vb. pf. in einer gewissen Menge abstreifen: n. listja, Vrt., Zora.
  10. nagoljufáti, -ȃm, vb. pf. durch Betrug eine gewisse Menge zusammenbringen: vse to je nagoljufal.
  11. nagółtən, -tna, adj. = samogolten, gefräßig, gierig, C.
  12. nagomíliti, -ı̑lim, vb. pf. anhäufen, Cig., Lašče- Levst. (M.).
  13. nagòn, -gǫ́na, m. der Trieb, der Naturtrieb, der Instinct, Cig., Jan., nk.; spolni n., der Geschlechtstrieb, Jan.
  14. nagóniti, -gǫ́nim, vb. pf. 1) auftreiben: veliko živine n.; psi so veliko zajcev nagonili; — 2) n. se, = gonjenja se naveličati, sich satt brunften; — sich austummeln, Cig.
  15. nagọ̑rnik, m. der Berghold, Mik.; der Bergbewohner, der Keischler, Mur.; tudi: nágornik, M.
  16. nagornják, m. = nagornik, Mik., Danj.- Valj. (Rad); tudi: nágornjak, vzhŠt.- Kres.
  17. nagotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. eine gewisse Menge fertig machen, bereiten.
  18. nagovȃrjanje, n. das Bereden, die Zurede.
  19. nagovȃrjati, -am, vb. impf. ad nagovoriti; zu bereden suchen, haranguieren; n. koga k čemu, da bi kaj storil; tudi: n. koga na kaj, Cig.; n. koga na krepost, Z.
  20. nagovȃrjavəc, -vca, m. der zu bereden sucht, der Bearbeiter, der Anstifter, Cig.
  21. nagovȃrjavka, f. die zu bereden sucht, die Bearbeiterin, die Anstifterin, Cig.
  22. nagọ̑vor, m. 1) die Beredung, Cig.; — 2) = obgovor, die Anrede, die Ansprache, Mur., Cig., Jan., nk.
  23. nagọ̑vorən, -rna, adj. Ueberredungs-: nagovorni razlogi, Cig. (T.).
  24. nagovoríti, -ím, vb. pf. 1) durch Zureden bestimmen, bereden; n. koga na kaj, Cig.; anstiften: n. krive priče, Cig.; — 2) = obgovoriti, anreden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) n. se, des Sprechens überdrüssig werden.
  25. nagovorljìv, -íva, adj. gesprächig, Jan. (H.).
  26. nagrȃbək, -bka, m. kar kdo nagrabi: der zusammengerechte Haufe, Z.; — die Compilation, Levst. ( LjZv.).
  27. nagrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge zusammenraffen; s kupa n. polno košarico kostanjev; v naglici nagrabljene reči; — n. zakladov, Schätze aufhäufen, Cig.; — 2) eine gewisse Menge zusammenrechen; n. koš listja; — 3) n. se, des Raffens, Rechens satt werden.
  28. 1. nagrabljáti, -ȃm, vb. pf. eine gewisse Menge zusammenrechen, Mur., Cig.
  29. 2. nagrábljati, -am, vb. impf. ad nagrabiti; gewisse Mengen zusammenraffend o. zusammenrechend zusammenbringen.
  30. nagrȃda, f. die Remuneration, das Honorar, Jan., nk.; — die Vergeltung, die Belohnung, Z.; der Preis, die Prämie, Cig.; der Ersatz, C., Šol.; der Lohn, C.; — rus.
  31. nagrȃdən, -dna, adj. Remunerations-, Honorar-, Preis-, nk.
  32. nagradíti, -ím, vb. pf. 1) eine gewisse Menge der Verzäunungsarbeiten verrichten; — 2) remunerieren, honorieren, nk.; — prämiieren, Jan. (H.); — vergelten, C.; prim. nagrada.
  33. nagramáditi, -ȃdim, vb. pf. = nagrmaditi: voda nagramadi odkrušene snovi na pripravnih krajih, LjZv.
  34. nagrȃžati, -am, vb. impf. ad nagroziti; = groziti, Mur., Jan., M.; — n. se komu, jemandem drohen, C.
  35. nagrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. runzelig machen, in Falten legen; n. se, runzelig, faltig werden.
  36. nagŕbati, -gȓbam, vb. pf. runzelig machen: čelo n., die Stirne runzeln, Guts.; nagrbane roke, Z.
  37. nagrbávščiti, -bȃvščim, vb. pf. = nagrbančiti: koža se jim nagrbavšči, Levst. (Zb. sp.).
  38. nagŕbiti, -gȓbim, vb. pf. runzelig machen, Cig.; čelo n., die Stirne falten, Jan., Šol.; nagrbljena koža, die Runzelhaut, Cig.
  39. nagŕbniti, -gȓbnem, vb. pf. faltig, runzelig werden, Svet. (Rok.).
  40. nagȓda, f. die Missgestalt, die Caricatur, Cig. (T.); — hs.
  41. nagrdíti, -ím, vb. pf. entstellen, verunstalten, Cig. (T.); tako popačena in nagrjena cerkev, Erj. (Izb. sp.); tudi: nagŕditi.
  42. nagrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad nagrebsti; aufscharren, aufgraben, anscharren; zemlje okolo dreves n., Cig.
  43. nagrédati, -am, vb. pf. n. zemljo, Terrassen bilden, Cig. (T.).
  44. nagréniti, -grę́nem, vb. pf. aufscharren.
  45. nagrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge erwärmen; nekoliko rjuh nagreti za postelje; — 2) n. se, sich genug erwärmen; — das Wärmen satt bekommen.
  46. nagrínjati, -am, vb. impf. ad nagrniti; = nagrebati, Jan.; n. krompir, die Erdäpfel anhäufeln, Cig.; — zusammenhäufen, Jan. (H.).
  47. nagrı̑z, m. der Anbiss, Mur., Cig.
  48. nagrízati, -am, vb. impf. ad nagristi, nagrizniti; anbeißen, annagen.
  49. nagrı̑zək, -zka, m. das Angebissene, das Angenagte, Cig.
  50. nagrízniti, -grı̑znem, vb. pf. mit einem Biss angänzen, anbeißen; jabolko n.
  51. nagrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad nagrizniti, nagristi; anbeißen, annagen; polhi sadje nagrizujejo.
  52. nágrlin, m. 1) der Halsschmuck, Valj. (Rad); — 2) divji n., die Kornblume (centaurea cyanus), BlKr.
  53. nagrlína, f. die Halskette, C.; ženske nagrline, der Halsschmuck der Frauen, Habd.- Mik., C.
  54. nagŕniti, -gŕnem, vb. pf. anscharren, zusammenscharren, zusammenhäufen, Cig., Jan., Kr.; n. si denarjev, Cig.
  55. nagróbən, -bna, adj. auf (an) dem Grabe befindlich oder vor sich gehend: nagrǫ̑bni kamen, der Grabstein, Cig., Jan., nk.; nagrobni govor, die Grabrede, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. nadgroben.
  56. nagrǫ̑bnica, f. 1) die Grabschrift, Cig. (T.), C., nk.; — 2) das Grablied, C., ZgD.
  57. nagrǫ̑bnik, m. der Grabstein, C., Navr. (Kop. sp.).
  58. nagrozíti, -ím, vb. pf. drohen, Mur., Jan.; = n. se komu, jemandem drohen, Z.
  59. nagubánčiti, -ȃnčim, vb. pf. runzeln: čelo n., C.; nagubanči se marsikatero lice, LjZv.; nagubančen, faltig, gefurcht, Jan.
  60. nagúliti, -im, vb. pf. 1) anwetzen, ein wenig schinden; — 2) durchprügeln, Cig., M.
  61. nagúlja, f. ein Weib mit zerrissenen Kleidern, C.
  62. nahajalíšče, n. der Fundort, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; nahajališča alpinskih rastlin, LjZv.
  63. nahȃjanje, n. das Finden.
  64. nahȃjati, -am, vb. impf. ad najti; 1) zu finden pflegen, finden; na gorah nahajamo lepih cvetic; — n. se, sich vorfinden, vorkommen; ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) herankommen: mrak nahaja, M.; Tam je ljub'ca rajala, Meni v srce nahajala, Npes.-Schein.; — anwandeln: nahaja me želja, Cig.; bolezen me nahaja, es überfällt mich eine Krankheit, Cig., Gor., BlKr.- M.; — 3) n. koga = hoditi za kom, Guts., Jarn.
  65. nahı̑toma, adv. schnell, rasch, C., Rib.- Mik.
  66. nahı̑troma, adv. schnell, rasch, M.
  67. nahlę́niti, -hlę̑nem, vb. pf. = premraziti: veter me je nahlenil, Vrsno- Erj. (Torb.).
  68. nahlíniti, -hlı̑nem, vb. pf. aufdunsen, C.
  69. náhod, nahǫ́da (náhoda), m. der Schnupfen; nahod imeti, dobiti; n. (pri konjih in ovcah), der Strengel, Strp.; ( die Erkältung, die Gicht, Koborid- Erj. [Torb.]).
  70. nahǫ́dən, -dna, adj. 1) Schnupfen-; — 2) mit dem Schnupfen behaftet, verschnupft; ves n. sem.
  71. náhodnica, f. der Storchschnabel (geranium), Fr.- C.
  72. nahọ̑doma, adv. plötzlich, unverhofft: n. koga srečati, Vod. (Izb. sp.); n. me prime kaka stiska, LjZv.; glasovi se n. menjajo, Erj. (Som.); nahodoma, kakor bi bila iz tal izrasla, stoji pred menoj ciganska deklica, Erj. (Izb. sp.).
  73. nahranı̑təv, -tve, f. die Speisung, die Sättigung, Cig.
  74. nahrániti, -im, vb. pf. 1) eine genügende Menge zu essen geben, sättigen, Mur., Cig., ogr.- Let.; — genügend füttern, vzhŠt.; — 2) zusammensparen: n. mnogo denarja, M., Svet. (Rok.).
  75. nahŕbtən, -tna, adj. auf der Rückseite befindlich: nahȓbtni odpis (odlok), das Attergat, Cig.
  76. nahrúpiti, -im, vb. pf. lärmend überfallen: n. koga, Z.; n. na koga, SlN.
  77. nahudíti, -ím, vb. pf. Uebles anthun, Cig., Jan., nk.; (vedomec) človeka raztrga ali mu nahudi kako drugače, LjZv.
  78. nahuklína, f. der Anflug vom Hauche ( z. B. am Glase), Z.
  79. nahúliti, -hȗlim, vb. pf. ein wenig neigen; n. se, sich ein wenig neigen, bücken, Hal.- C.
  80. nahváliti, -im, vb. pf. 1) genug loben, Z.; nisem ga mogel n., Kr.; — 2) n. se, des Lobens satt werden.
  81. naigráti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Spielen zusammenbringen, Cig.; on si je dolgov naigral, er ist durch das Spiel in Schulden gerathen, Met.; — 2) n. se, sich satt spielen.
  82. naimenováti, -ȗjem, vb. pf. benamsen, benennen, Mur., Let., SlN.
  83. naīvən, -vna, adj. prostoumen, naiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  84. nàj-, adv. dela superlativ iz komparativa, kateremu se spredaj pripenja: najboljši, najlepši, najhitreje, največ; priklepa se tudi besedam, ki niso komparativi, pa imajo komparativen pomen: najpred, zuerst, Mur.; najprvo, zuerst, Cig.; najnaprvo, vor allem, in erster Linie, Levst. (Močv.); — naj ima vselej tudi svoj posebni naglas: nàjlẹ̑pši.
  85. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
  86. najȃrmnica, f. die Jochwiede (n. jarem z ojesom sklepa), Dol.
  87. najáviti, -im, vb. pf. melden, Jan., C.; n. se, sich melden, Cig., Prip.- Mik.; najavi se mimogrede, melde dich im Vorbeigehen an, Cig.
  88. nȃjdba, f. die Handlung des Findens, der Fund, Cig., C.; die Auffindung, die Entdeckung, Cig., Jan., nk.; n. Amerike, nk.; n. sv. križa, die Kreuzerfindung, Cig.
  89. nájdən, -dna, adj. Fund-: nȃjdni list, Cig.
  90. nájdenəc, -nca, m. das Findelkind.
  91. najdenı̑ščnica, f. das Findelhaus, Cig., Jan., nk.
  92. nájdenški, adj. Findlings-: n. zavod, Levst. (Nauk).
  93. najdljìv, -íva, adj. findlich, ausfindbar, Cig., Jan.; ( nam. najdən?).
  94. najẹ̀d, -jẹ́da, m. der Anriss (eines Stromes), Cig.
  95. najẹ́dati, -am, vb. impf. ad najesti; 1) anfressen; polhi sadje, miši plečeta najedajo; rja železo najeda, der Rost frisst das Eisen an, Cig.; — 2) mit Vorwürfen kränken, Z.; sticheln, Svet. (Rok.).
  96. najẹ̑dək, -dka, m. die Ersättigung: v grozdju ni najedka, C.
  97. najèm, -ję́ma, ( tudi: nájəm, nájma), m. 1) die Vermiethung, die Miethe, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Nauk), nk.; pogodbe o najmu ali zakupu, Mieth- oder Pachtverträge, DZ.; v n. dati, vermiethen, v n. vzeti, miethen, nk.; v drugi n. dati, in Aftermiethe geben, Jurč.; v najmu imeti, zur Miethe haben, Cig.; polovica poslopij je v najemu (ist vermiethet), Levst. (Nauk); — v najemu biti = najet (dninar) biti, als Tagwerker gedungen sein, LjZv.; šla je v najem delat, Vrt.; — 2) plačilo od najete stvari, Levst. (Nauk); — der Lohn, C.; — 3) das Verdienst, kajk.- Valj. (Rad).
  98. naję̑ma, f. das Miethen, die Dingung, C.
  99. najẹmáč, m. = najemavec: poslati najemače, ki pridobivajo delavcev, Bes.
  100. najẹ̑manje, n. das Miethen, das Dingen; n. stanovanja, težakov.

   49.939 50.039 50.139 50.239 50.339 50.439 50.539 50.639 50.739 50.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA