Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (50.101-50.200)

nacácati, -am, vb. pf. ankleistern, Jan. (H.).
nacẹdíti, -ím, vb. pf. anseihen, antröpfeln lassen; iz navrtanih dreves si nacediti v kozarec nekoliko soka, LjZv.; — n. se, antröpfeln; iz nagnjenega soda se je še nekoliko kalnega vina nacedilo.
nacę́pati, -cę̑pam, -pljem, vb. pf. in irgend einer Menge herunterfallen; črez noč je nacepalo veliko hrušek z dreves.
nacẹ́piti, -im, vb. pf. 1) in irgend einer Menge spalten; drv (premalo, dosti, za cel teden) n.; in irgend einer Menge pfropfen; trideset dreves nacepiti v enem dnevu; — 2) anschlitzen, anspalten, ein wenig spalten, Cig.; nacepljen, gespalten ( bot.), Cig. (T.); n. list, Tuš. (R.); — 3) n. se, sich satt spalten oder pfropfen.
nacı̑frati, -am, vb. pf. schmücken: ves pisan in ves nacifran, LjZv.
nacijáziti, -im, vb. pf. zusammenschleppen, eilig zusammenbringen, Gor.
nacìk, -cíka, m. der säuerliche Beigeschmack des Weines, (nácik) jvzhŠt.; — der Beigeschmack ( fig.), Ravn.- Valj. (Rad).
nacikováti, -ȗjem, vb. impf. anspielen, Cig., Jan.; — prim. cikati.
nacı̑znik, m. ein Hütchen zur Erhebung der Brustwarzen, Mur.
nacmáriti, -im, vb. pf. in irgendeiner Menge schmoren, Cig.
nacmę̑vkati, -am, vb. pf. anwinseln, Cig.
nacmokáti, -ȃm, vb. pf. 1) aufklecken; blata n. na steno; — 2) n. se, sich satt schmatzen; — = cmokaje se najesti.
nacurẹ́ti, -ím, vb. pf. ansickern.
nacvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. in einer gewissen Menge im Fett backen; za pojedino mnogo n.; boba n. za semenj, Polj.
načebrnjáti, -ȃm, vb. pf. n. komu polna ušesa, die Ohren voll schwatzen, Zora.
načèh, -čéha, m. der Riss, der Anbruch, Cig.
načéhniti, -čę̑hnem, vb. pf. = načesniti.
načȇłək, * -łka, m. das Stirnband, Jan.
1. načę́len, -lna, adj. grundsätzlich, principiell, Jan., Cig. (T.), C., nk.; — prim. načelo.
2. načéłən, * -łna, adj. auf der Vorderseite befindlich: načȇłni list, das Titelblatt, Jan. (H.).
načéliti, * -im, vb. pf. eine gewisse Menge Getreide aus Garben ausklopfen: načeljeno zrnje, C.
načȇlje, * n. der Kopf einer Schrift: na načelju lista, am Kopfe des Scheines, DZ.
načȇłnica, * f. die Vorsteherin, Jan., C., nk.
načȇłnik, * m. 1) der Vorgesetzte, der Vorsteher, der Chef, der Häuptling, Cig., Jan., nk.; postajski n., der Stationsvorstand, DZ.; deželni n., der Landeschef, DZ.; — 2) das Stirnband (= porta), Dict.; n. ali šapelj, Dalm.; die Stirnplatte, Dalm.; n. iz najčistejšega zlata, Jap. (Sv. p.); der Stirnriemen, C., Hip. (Orb.).
načȇłništvọ, * n. die Vorsteherschaft, das Vorsteheramt, nk.
načę́lọ, n. das Princip, der Grundsatz, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
načelováti, -ȗjem, vb. impf. an der Spitze stehen, Anführer sein, Obmann sein, anführen, C., nk.
načenčáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenschwatzen; veliko tega mi je načenčal; — 2) n. se, sich satt schwatzen.
načẹ́njati, * -am, vb. impf. ad načeti; von einem Ganzen wegzunehmen anfangen; hlebce n., polne sode n.; — n. se, den Anfang nehmen, nk.
načę́tək, -tka, m. 1) der Anfang des Hinwegnehmens von einem Ganzen, das Anbrechen ( z. B. des Brotes), Cig.; — der Anfang, Valj. (Rad); — 2) das, was zuerst von einem Ganzen genommen wird (der Anbruch, der Anschnitt u. dgl.), Cig.; ako je načetek svet, je tudi testo, Jap. (Sv. p.); — die Erstlinge, Jarn.
načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).
náči, adv., M., ogr.- Vest.; pogl. inači.
načìn, -čína, m. die Art und Weise, Mur., Cig., Jan., nk.; na ta n., auf diese Art, nk.; na vsak n., jedenfalls, Cig., Jan., nk.; n. postopanja, die Behandlungsart, Cig. (T.); n. razlaganja, die Auslegungsart, Cig.; n. zdravljenja, die Heilart, Jan.; n., die Manier ( stil.), Cig. (T.); — die Methode, Jan., Cig. (T.); — glasovni n., die Tonart, Jan.; — die Modalität, Cig. (T.); der Modus, die Aussageform ( gramm.), Cig., Jan.; n. pr. naznanilni n., der Indicativ, Cig.; — hs.
načíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) machen, verfertigen, hervorbringen, C.; verüben: n. prepovedano dejanje, Levst. (Nauk); — verursachen, bewirken, Mur., C.; — 2) n. koga, jemandem einen Possen spielen, Krn- Erj. (Torb.); — verhexen, Cig.
načínjati, -am, vb. impf. ad načiniti, V.-Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); Vse nam nevoljo načinja, Npes.-Vraz.
načítati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge lesen: napove vam tega toliko, kolikor gospod oča po službi načita iz svoje knjige, Let.; — 2) n. se, sich satt lesen.
načrčkáti, -ȃm, vb. pf. hinkritzeln; n. kako podobo na papir; — zusammenkritzeln; nekaj sem mu načrčkal, da ni bilo ničemur podobno.
načrẹ̑doma, adv. scharenweise, C.
načrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schöpfen, anschöpfen, Jan.; — 2) n. se, sich satt schöpfen, Cig.; — 3) n. se, sich voll saufen: vode se n., Vrsno- Erj. (Torb.), Fr.- C.
načrę́zən, -zna, adj. durchschnittlich, C.; načrezna cena, der Durchschnittspreis, Cig.; — Pauschal-: načrezna pogodba, die Pauschalausgleichung, Cig.
načŕkati, -čȓkam, vb. pf. hinkritzeln, Z., nk.; podpisi na zidih načrkani, Jurč.
náčrn, adj. schwärzlich, etwas schwarz, C., Z.
načŕniti, -im, vb. pf. ein wenig schwarz machen, Z.; anschwärzen ( fig.); načrnjen, anrüchig, Cig.
načr̀t, -čŕta, m. der Umriss, die Skizze, der Entwurf, der Plan, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. osnovati, skizzieren, Cig. (T.); n. preseka, der Querriss, Cig. (T.); — po rus.
načŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) durch Linien etwas darstellen, einen Abriss, Umriss von einer Sache machen, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. krog, einen Kreis beschreiben, Cig. (T.); — entwerfen, concipieren, Cig., nk.; n. pojem, einen Begriff construieren, Cel. (Geom.); — 2) n. drevo, = načeti, lachen, Cig.
načrtávanje, n. 1) das Entwerfen, nk.; — 2) das Anritzen: n. smrek, der Harzriss, Cig.
načȓtək, -tka, m. der Umriss, der Entwurf, der Plan, die Skizze, Cig., Jan., DZ.; n. na brzo roko, die Handskizze, Cig. (T.); n. o legi, die Situationsskizze, Levst. (Pril.); n. osnovati, einen Plan entwerfen, Levst. (Močv.); — der Entwurf, die Punctation, Cig.
načrtę́žiti, -ę̑žim, vb. pf. = načrtati: načrtežena cestna črta, projectierter Straßenzug, DZ.
načrtílọ, n. = načrt: načrtila železnic, die Traçierung von Eisenbahnen, DZ.
načrtovȃnje, n. das Entwerfen, Cig.
nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
nȃd, f. kar se k železu privari, C.; — prim. nada 1), a).
nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen ( z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče- Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.- M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).
nadáhniti, -nem, vb. pf. = nadehniti, anhauchen, Cig.; — begeistern, inspirieren, Cig. (T.); Bog je proroke nadahnil, Gott hat die Propheten inspiriert, Z.; — nadahnjen, begeistert, Cig. (T.).
nadáhnjenje, n. die Begeisterung, Cig. (T.).
2. nadȃjati, -am, vb. impf. ad nadojiti: säugen, C., Volk.- M., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
nadȃlje, adv. = na dalje, weiterhin, forthin, Cig., M.; — weiters: slišali smo nadalje, Navr. (Let.).
nadȃljək, -ljka, m. die Fortsetzung, DZ.
nadálješnji, adj. = nadaljnji, SlGosp.
nadaljeváłən, -łna, adj. Fortsetzungs-, nk.; nadaljevȃłni kos železnice, die Fortsetzungsstrecke, DZ.; nadaljevalni pouk, nk.
nadaljevȃnje, n. die Fortsetzung, Cig., Jan., nk.
nadaljeváti, -ȗjem, vb. impf. fortsetzen, fortfahren, Cig., Jan., nk.
nadaljevȃvəc, -vca, m. der Fortsetzer, Cig., nk.
nadȃljnji, adj. der weitere: nadaljnje postopanje, nadaljnje preiskave, nk.
nadȃljšnji, adj. der weitere, Cig. (T.); nadaljšnji postopek, das weitere Verfahren, DZ.
nadȃrba, f. das Beneficium, die Pfründe, C., SlN.
nadȃrbenik, m. der Präbendar, der Pfründner, DZ.; — hs.
nadȃrbina, f. die Präbende, die Pfründe, DZ.; cerkvene nadarbine, DZkr.; — hs.
nadȃrək, -rka, m. die Zubesserung, das Geschenk, C.
nadarı̑telj, m. der Beschenker, kajk.- Valj. (Rad).
nadaríti, -ím, vb. pf. begaben: nadarjèn ( nav. nadárjen), begabt, talentiert, nk.; — hs.
nadárjati, -am, vb. impf. ad nadariti; begaben: narava čudovito nadarja stvari, Glas.
nadȃva, f. die Zugabe, das Daraufgeld, C.
nadȃvək, -vka, m. 1) die Zusteuer, das Aufgeld, Jsvkr., Glas., DZ.; — 2) das Agio, Cig., Jan., Cel. (Ar.); — 3) = ara, Mur., Jan.
nadbòj, -bója, m. die Oberschwelle (bei der Thüre), Guts.- Cig.
nadbrǫ̑jnik, m. der Supernumeräre, Jan. (H.).
nadcvẹ́tən, -tna, adj. oberständig, blütenständig ( bot.), Cig., Jan.
nadčášen, -šna, adj. kelchständig ( bot.), Cig., Jan.
nadčlovẹ́ški, adj. übermenschlich, Cig., Jan., M., nk.
nadčútən, -tna, adj. übersinnlich, transcendental, Cig. (T.), C., Lampe (D.).
nàdduhǫ́vnik, m. der Erzpriester, Jan. (H.).
naddȗrje, n. die Oberschwelle, Ravn.; (naddverje), Valj. (Rad).
nàddvǫ̑rnik, m. der Oberhofmeister, Jan. (H.).
nadəgáti, -ȃm, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schleudern: n. drv v peč, Gor.; — 2) durchprügeln, Cig.; — 3) n. se, das Rütteln, Stoßen u. dgl. satt bekommen, Z.
nádəha, f. 1) die Inspiration, kajk.- Valj. (Rad); n. sv. Duha, C.; — 2) = nahod, (natha) C., vzhŠt.
nȃdẹja, f. die Erwartung, die Hoffnung, C., Levst. (Zb. sp.), nk.
nadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. = nadeti; 1) auf etwas legen, M.; n. kokoši jajca, der Henne Eier aufs Nest legen, C.; — 2) n. se, sich voll stopfen, Cig.
nadẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) das Fournier, das Belegholz, Cig.; — 2) der Gewehrschaft, (nadev) M.; — 3) die Achse beim Wagen, BlKr.
nadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) mit Holz belegen, fournieren, Cig.; nadelana roba, fournierte Arbeit, Cig.; — 2) besticken, C.; Nadelana peča, gesticktes Haupttuch, Z.; — 3) cesto, pot n., durch Beschotterung u. dgl. eine Straße, einen Weg herstellen, Z., Ravn.; Nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); po slabo nadelanem potu, Jurč.; — 4) eine gewisse Menge von einer Sache verfertigen: veliko zaloge n., Ravn. (Abc.); — 5) nadelan je, er hat einen Rausch, Cig., Gor.
nadẹ́łən, -łna, adj. Fournier-: nadelne deščice, das Fournierholz, Cig.
nadẹlíti, -ím, vb. pf. betheilen, beschenken: n. koga s čim, ogr.- C., M.; z velikimi darmi n. koga, kajk.- Valj. (Rad).
nadẹlovȃnje, n. die Bearbeitung: n. ceste, Levst. (Cest.).
nadẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad nadelati; n. pot, cesto, Zora, Rez.- C.
nȃdepȏłn, adj. = nade poln, hoffnungsvoll, (po nem.).
nádər, -dra, m. der Unterhals, die Wamme, Cig., Met., Mur.
nadẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ́m, C.), vb. pf. 1) = na kaj dejati: n. klobuček, das Hütchen aufsetzen, LjZv.; predivo na koželj n., aufrocken, Cig., M.; — anlegen: brzde jeziku n., C.; aufladen: ne spodobi se, da bi nadeli, kakor svetojurski selniki, Jurč.; — 2) n. komu (priimek), jemandem einen Spitznamen geben, Cig., Jan., C.; nadeli so mu "piskar", Navr.- Jan. (Slovn.); — 3) anfüllen, anstopfen, Mur., Cig.
nadẹ̀v, -dẹ́va, m. 1) das Füllsel, die Fülle (bei Speisen, bes. Würsten), Habd.- Mik., Cig., Jan., M., C., Št., BlKr.; — 2) = nadavek 3), Jan.
nadẹváč, m. 1) der Auflader, Dol.; — 2) der die Würste füllt, Valj. (Rad).
nadẹvȃłnik, m. die Wurstspritze, Z.
nadẹ́vanje, n. 1) das Aufladen, Dol.; — 2) die Füllung (von Speisen), Mur., Cig.

49.601 49.701 49.801 49.901 50.001 50.101 50.201 50.301 50.401 50.501

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA