s (501-600)

501. samostrẹ̑łəc, -łca, m. der Armbrustschütze, Cig., Jan.
502. samọ̑strẹlina, f. die Bilchfalle, Rib.- C.
503. samostrica, f. Cig., pogl. samostrel 1).
504. samostrina, f., Cig., pogl. samostrelina.
505. samostro, n., Mur., pogl. samostrel 1).
506. samostrùn, -strúna, m. das Monochord, C., Sen. (Fiz.).
507. samostvǫ́rən, -rna, adj. selbstgeschaffen, Levst. (Zb. sp.).
508. samosvẹ̑st, f. das Selbstbewusstsein, Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.), nk.
509. samosvẹ́stən, -stna, adj. selbstbewusst, Cig. (T.), nk.
510. samosvę̑t, -svę́ta, adj. alleinheilig: samosvet, samovelik, Ravn.
511. samosvẹ́təł, -tla, adj., Cig., C., Žnid., pogl. samosvetljiv.
512. samosvẹtljìv, -íva, adj. selbstleuchtend, Cig. (T.).
513. samosvọ́j, -svója, adj. 1) selbständig; samosvoj gospod, Mur.; samosvoji politični okraji, samosvoje področje občinsko, Levst. (Nauk); še nimajo samosvojega okusa, Levst. (Zb. sp.); — 2) Eigen-, Cig.; samosvoja hvala, das Eigenlob, Cig. (T.); — 3) eigen, eigenthümlich: rudnina, ki nema samosvoje barve, ampak je le po slučajni primesi obarvana, Erj. (Min.); starec, čisto samosvoje, nenavadne postave, Jurč.; s. človek, ein Sonderling, Tolm.; — 4) eigensinnig, Dol., Šl.
514. samosvójəc, -jca, m. 1) der Unabhängige, der Selbständige, Mur., C.; — 2) der Eigensinnige, Gor.; — = človek, kateri je sam svoj, kateri se za druge ljudi ne meni, Gor.
515. samosvójən, -jna, adj. 1) selbständig, eigenberechtigt, unabhängig, Cig., Jan., C.; — 2) Eigen-, Cig. (T.); samosvojna ljubezen, Slom.- C., Škrinj.; — samosvojna stvoritev, generatio aequivoca, Cig. (T.).
516. samosvǫ̑jnik, m. 1) ein lediger Mann, C.; — 2) der Sonderling, C.; — der Eigensinnige, Slom.
517. samosvójnost, f. die Selbständigkeit, Cig. (T.), C.; s. izgubiti, Vod. (Pes.).
518. samosvojọ̑st, f. = samosvojnost, C.; vrtoglavcu samosvojost in pa slepcu luč v roke dati, Slom.
519. samosvǫ̑jstvọ, n. die persönliche Freiheit, Cig., C.
520. sámoščina, f. die Einsamkeit, Jan.
521. sámošən, -šna, adj. einsam, vereinsamt, vzhŠt.- C.; tako samošni smo, Svet. (Rok.); težko mi je samošnemu biti, Jurč.; starka leze s svojega samošnega selišča, Jurč.; samošno tava po hosti, Jurč.; — (menda pravilneje: samošnji).
522. samóta, f. die Einsamkeit; die Einöde; na samoti; na samotah, in der Einöde, C.
523. samotár, -rja, m. der Einsame, der Einsiedler, Jan., Nov.- C., nk.
524. samotȃrəc, -rca, m. 1) der Einsame, der Einsiedler, der Anachoret, Jan.; — 2) navadni s., der gemeine Einsiedlerkrebs o. Bernhardskrebs (pagurus Bernhardus), Erj. (Ž.).
525. samotaríca, f. die Einsiedlerin, Jan.
526. samotáriti, -ȃrim, vb. impf. einsam sein, ein einsames Leben, ein Einsiedlerleben führen, Jan., nk.
527. samotárjenje, n. ein einsames Leben, nk.
528. samotȃrka, f. die Einsiedlerin, Jan. (H.).
529. samotárski, adj. Einsiedler-, Jan.; samotarsko življenje, Zora.
530. samotȃrstvọ, n. das Einsiedlerleben, Z.; — ein einsames Leben, nk.
531. samotę́čən, -čna, adj. s. je sadni sok, ki sam priteka, ne da bi se sadje stiskalo, Gor.
532. samótən, -tna, adj. einsam; s. kraj; samotno živeti, eingezogen, einsiedlerisch leben; — samotni zapor, die Einzelhaft, Cig., DZ.
533. samotę̑r, adj. einzeln, sporadisch, C., Cig. (T.).
534. samotę̑rčnik, m. der aus den Trestern ohne Druck rinnende Most, Blc.-C., Z.
535. samotę̑rən, -rna, adj. einzeln, sporadisch, Z.
536. samǫ́tež, adv. selbstziehend (ohne Zugvieh); s. peljati voz; konje odprežejo in svojega očeta samotež na dom peljajo, Slom.; — ohne fremde Beihilfe, allein, V.-Cig., Jan., Met.; gospodar s. (brez hlapca) kaj stori, C.; — einzählig, Jan.
537. samǫ́težar, -rja, m. = človek, kateri kaj samotež vozi ( n. pr. drva, oglje na saneh), Gor.
538. samotę́žən, -žna, adj. von Menschenhänden gezogen: s. voz, ein Handwagen, Cig., DZ., M., Polj.; samotę̑žne sani, der Handschlitten, Vrt.; samotežna vožnja, das Handfuhrwerk, Nov.- C.; — einzählig, Jan.
539. samotę̑žke, f. pl. = samotežnice, Jan.
540. samotę̑žnica, f. 1) der Schiebkarren, Guts., Levst. (Cest.); = pl. samotežnice, Bohinj ( Kr.)- Erj. (Torb.); — 2) der Handschlitten, Cig.; = pl. samotežnice, Jan., M., Gor.
541. samotę̑žnik, m. 1) der Karrenführer, Vrt.; — 2) der Handwagen, Nov.- C.; — 3) eine Art Pflug in den Ebenen, Nov.- C.; — 4) der Krahn, Jan.
542. samotı̑ja, f. = samota, Cig., Jan.
543. samotílọ, n. = samilo, Cig., Jan.
544. samotína, f. die Einsamkeit, die Einöde, Jan., C.
545. samotìsk, -tíska, m. der Selbstdruck, Jan., nk.
546. samotíti, -ím, vb. impf. = samiti, Cig. (T.).
547. samotlȃk, m. vodni s., die Wassersäulenmaschine, Cig.
548. samotníca, f. die Einsame, Cig., Jan.; die Einsiedlerin, Mur.
549. samotník, m. der Einsame, Cig., Jan.; der Einsiedler, Dict., Mur., Cig., ZgD., Zora; imeli so svoje duhovnike in samotnike, Cv.
550. samotnják, m. der Einsame, Cig.
551. samótnost, f. die Einsamkeit.
552. samotǫ̑čina, f. = samotok, C., Z.
553. samotòk, -tǫ́ka, m. ungepresster, aus den Beeren ohne Druck fließender Most, der Beermost, der Ausbruch, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
554. samotǫ́rən, -rna, adj. = svojeglaven, Z., Gor.; — nam. samotvoren.
555. samotovȃnje, n. die Zurückgezogenheit, h. t.- Cig. (T.).
556. samotováti, -ȗjem, vb. impf. einsam, eingezogen leben, Cig.; — hs.
557. samotrę́tji, num. selbdritt, Jan., Rib.- M., Levst. (Sl. Spr.); — dreifältig, Boh.
558. samotȓštvọ, n. der Alleinhandel, das Monopol, Cig., Jan., DZ., Nov.- C.
559. samotȓžəc, -žca, m. der Alleinhändler, der Monopolist, Cig., Jan.
560. samotŕžən, -žna, adj. Monopol-: samotȓžni zakon, die Monopolordnung, Levst. (Nauk).
561. samotȓžje, n. das Monopol, Jan., Naprej- C., Levst. (Nauk); zakupno s., das Pachtmonopol, DZ.
562. samǫ̑tstvọ, n. = samota, Danj.- C.
563. samotvòr, -tvǫ́ra, m. das Naturwerk, Cig. (T.).
564. samotvǫ́rən, -rna, adj. selbstschaffend, selbstthätig, Cig., Jan.
565. samotvǫ́rnost, f. die Schöpferkraft, Cig.
566. samoubòj, -bója, m. = samomor, der Selbstmord, C.
567. samoȗčba, f. der Selbstunterricht, die Selbstlehre, Cig.
568. samoúčən, -čna, adj. autodidaktisch, Jan.
569. samougǫ̑dje, n. die Selbstgefälligkeit, Cig. (T.); — stsl.
570. samoùh, -úha, m. = trdoglavec, das Dickohr, Cig.
571. samoùh, -úha, adj. 1) einöhrig, Mur.; — 2) eigensinnig, Mur.; s. človek, Cig.
572. samoùk, -úka, m. der Autodidakt, Cig., Jan., Nov.- C., nk.; pesnik s., der Naturdichter, Cig. (T.).
573. samoùk, -úka, adj. der ohne fremden Unterricht sich Kenntnisse erwirbt, Mur.
574. samoukȃna, f. die Selbsttäuschung, Jan. (H.).
575. samoùm, -úma, adj. s. to vem, das weiß ich durch meinen eigenen Verstand, Svet. (Rok.).
576. samouprȃva, f. die Selbstverwaltung, die Selbstregierung, die Autonomie, Jan., Nov., nk.
577. samouprȃvən, -vna, adj. autonom, Cig. (T.), nk.
578. samouprȃvstvọ, n. die Selbstregierung, die Autonomie, Cig. (T.), Nov.- C.
579. samousmíljenje, n. die Wehleidigkeit, Jurč.
580. samoȗška, f. eine Art Wasserschlange (Natter?), Mur.
581. samoȗštvọ, n. das Autodidaktenthum, DSv.
582. samoužìg, -žíga, m. die Selbstentzündung, Jan. (H.); (-žeg, Cig. [T.]).
583. samovȃnje, n. einsames Leben, das Einsiedlerleben, Cig., Jan.
584. samovār, -āra, m. die Kochmaschine, bes. die Theemaschine, Cig., Jan., Nov.; — rus.
585. samováti, -ȗjem, vb. impf. einsam sein, ein einsames, eingezogenes Leben führen, Cig., Jan., C., nk., Notr.; isoliert sein, Nov.- C.; Kopitarju se je zdelo, da samuje, Navr. (Kop. sp.); — allein haushalten, Rib.- M.
586. samovelẹ̑vəc, -vca, m. = samovelitelj, Cig.
587. samoveličljívost, f. der Größenwahn, Cig. (T.).
588. samovélik, -íka, adj. allein groß, Mur., Ravn.
589. samovelı̑telj, m. der Dictator, Cig., Vest.
590. samovelı̑teljstvọ, n. die Dictatur, Cig., Vest.
591. samovìd, -vída, m. die Autopsie, Cig. (T.), Nov.- C.
592. samovı̑dəc, -dca, m. der Augenzeuge, Jan., Cig. (T.), C., Svet. (Rok.), nk.
593. samovídən, -dna, adj. autoptisch, Cig.
594. samovı̑dstvọ, n. die Autopsie: po samovidstvu sestavljeni opis, LjZv.
595. samovláda, f. die Alleinherrschaft, die Monarchie, die Autokratie, Cig., Jan.
596. samovladár, -rja, m. der Alleinherrscher, der Monarch, der Autokrat, Cig., Jan., Jes.
597. samovladáriti, -ȃrim, vb. impf. monarchisch o. autokratisch regieren, Cig.
598. samovladárski, adj. autokratisch, monarchisch, Cig., Jan., nk.
599. samovladȃrstvọ, n. die Monarchie, die Alleinherrschaft, die Autokratie, Cig., Jan., nk.
600. samovlȃdəc, -dca, m. der Autokrat, der Monarch, Cig., Jan., C.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani