Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (5.001-5.100)

  1. sorọ́dnost, f. die Verwandtschaft, Z., nk.; — die Wahlverwandtschaft ( chem.), Cig. (T.), C.
  2. sorodovína, f. die Anverwandtschaft, Jan.
  3. sorodovı̑nəc, -nca, m. der Anverwandte, Cig., Jan., C.
  4. sorodovı̑nski, adj. verwandtschaftlich, Cig.; navzgornja sorodovinska vrsta, die Ascendenz, Cig.
  5. sorodovı̑nstvọ, n. die Verwandtschaft, Jan.
  6. sorọ̑dstvọ, n. die Verwandtschaft, Jan., Burg. (Rok.), nk.
  7. soroják, m. der Stammesgenosse, der Landsmann, C., Raič (Slov.).
  8. sorọ̑tnik, m. = soprisežnik, Jan. (H.).
  9. sǫ̑rta, f. 1) die Sorte, die Art; vsake sorte ljudje, allerhand Leute: danes imate zverino ustreljeno od sorte (von jeder Gattung), Lašče- Levst. (Rok.); dobre sorte biti, von gutem Geschlecht sein, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) psovka: ti grda sorta ti! ( prim. bav. du geschlecht du nichtsnutziges!) Lašče- Levst. (Rok.).
  10. sǫ̑rtast, adj. 1) allerlei: imamo sortasto drevje, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) v psovki: ti sortasta reč ti! Lašče- Levst. (Rok.).
  11. sǫ̑rtati, -am, vb. impf. nicht leiden können, anfeinden, C., Gor.; vsi jo sortajo, mačehini in prejšnje žene otroci se sortajo, prašiči se sortajo, Polj.; — = opravljati, obirati, C., Z.; hudo ga je sortal, Polj.; — prim. sorta.
  12. sǫ̑rtən, -tna, adj. 1) von verschiedener Qualität: sortno je platno, za katero je več predic prejo prelo, Polj.; — sortno blago = raznovrstno blago, da je moči izbrati, Dol.; — 2) geeignet: nisem sorten, da bi med gospodo šel, sortno je, es hat das entsprechende Aussehen, jvzhŠt.
  13. sorúda, f. ein mineralisierter Körper, Cig. (T.).
  14. sǫ́ržən, -žna, adj. vom Mischkorn, C.; soržna moka, soržen kruh, Notr., jvzhŠt.
  15. sǫ́ržica, f. das Mischkorn ( bes. Roggen mit Weizen gemischt).
  16. sǫ́ržičən, -čna, adj. vom Mischkorn; soržičen kruh.
  17. sǫ̑ržnica, f. = moka iz soržice, C.
  18. sǫ̑ržnik, m. = kruh iz soržice, C.
  19. sọ̑seb, adv. abgesondert, M.; besonders, insbesondere, Cig., Jan., C., Trub.- Mik., BlKr.- Navr. (Let.).
  20. sọ̑sebən, -bna, adj. = poseben, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub. (Post.); sosebna (sus-) sorta, Dict.; soseben (sus-) dar božji, Dalm.; velika in sosebna (sus-) sreča, Jsvkr.; — sosebno = posebno (insbesondere, vorzüglich), Cig., Jan., Jurč., LjZv.
  21. sǫ́sẹd, -sẹ́da, m. der Nachbar; soseda sva si, wir zwei sind Nachbaren.
  22. sosẹ̑da, f. die Nachbarin.
  23. sosẹ́dən, -dna, adj. = sosednji, Mur., Jan., nk.
  24. sosẹ̑dica, f. = soseda, Krelj.
  25. sosẹ̑dinja, f. = soseda, Mur.- Cig., Jan.
  26. sosẹ̑dka, f. = soseda, Valj. (Rad).
  27. sosẹ̑dkinja, f. = soseda, Zora, Valj. (Rad).
  28. sosẹ̑dnja, f. = zbor, možje zbrani v posvet, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nekdaj pri benetskih Slovencih skupščina vseh gospodarjev ene občine, LjZv. 1884. 765.
  29. sosẹ̑dnji, adj. Nachbars-, nachbarlich, benachbart; sosednja zemlja, angrenzendes Land, Cig.; sosednji kmetje, Levst. (Močv.); lepo po sosednje, freundnachbarlich, Cig.
  30. sosẹ́dovati, -ujem, vb. impf. Nachbar sein, benachbart sein, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.; s. s kom, Cig., C.; pokrajina je sosedovala s Tatari, Vrt.; dobro s., gute Nachbarschaft halten, Cig.
  31. sosẹ̑dski, adj. Nachbar(en)-, nachbarlich, Cig., Jan.
  32. sosẹ̑dstvọ, n. die Nachbarschaft, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  33. sosən, -sna, m. = borovec (Kiefer), C.; (sasen) Rez.- SlN.
  34. sosẹ̑nčica, f. der Halbschatten, Cig. (T.).
  35. sosẹ̑ska, f. 1) die Nachbarschaft, Mur., Cig., BlKr.; cela žlahta in soseska, Trub.; — der zu einer Filialkirche gehörige Theil einer Pfarre, Gor.; — 2) die Gemeinde, bes. eine kleinere Gemeinde, die Dorfgemeinde; — 3) die Berathung der zu einer Nachbarschaft gehörenden Nachbaren u. das damit verbundene Mahl, BlKr.; — 4) das nachbarliche Verhältnis, die Nachbarschaft: pravo sosesko držati, Jsvkr.; po lepi soseski ravnati s kom, Vod. (Izb. sp.); sosesko trditi, gute Nachbarschaft halten, Cig.; — nam. sosedska.
  36. sosẹ̑skin, adj. der Gemeinde, Cig., Nov.
  37. sosẹ̑ščan, m. das Gemeindemitglied, Cig., C.; — prim. soseska 2).
  38. sosẹ̑ščən, -ščna, adj. 1) nachbarlich, Cig.; — soseščna pot, der Vicinalweg, C.; — 2) Gemeinde-, Z.
  39. sosẹ̑ščina, f. die Nachbarschaft; — nam. sosedščina.
  40. sosı̑lje, n. das Kräftepaar, Cig. (T.).
  41. soskrbník, m. der Mitvormund, Jan. (H.).
  42. soslẹ̑dək, -dka, m. das Corollarium ( phil.), h. t.- Cig. (T.).
  43. soslẹ̑dica, f. die Aufeinanderfolge, h. t.- Cig. (T.).
  44. soslužȃbnik, m. der Mitdiener, Cig.
  45. soslȗžnica, f. die Mitmagd, Cig.
  46. soslȗžnik, m. der Mitdiener, C.
  47. sosna, f. = borovec, die Kiefer, C.
  48. sosnubáč, m. der Mitwerber, Cig.
  49. sosodník, m. der Mitrichter, Cig.
  50. sosọ̑ł, -ı̑, f. das Doppelsalz, Cig. (T.), C., DZ.
  51. sosǫ̑štvọ, n. das Zugleichsein ( phil.), Cig. (T.); (po stsl.)
  52. sospȃvəc, -vca, m. der Schlafgenosse, Cig.
  53. sospolǫ̑vnica, f. die Geschlechtsgenossin, Jurč.
  54. sosrẹ̑dba, f. die Concentration, Cig. (T.).
  55. sosrẹ́dən, -dna, adj. concentrisch, Cig. (T.).
  56. sosrẹ́diti, -im, vb. pf. concentrieren, Cig. (T.).
  57. sostanovȃvəc, -vca, m. der Mitwohner, Jan. (H.).
  58. sostanovȃvka, f. die Mitwohnerin, Jan. (H.).
  59. sostanovník, m. der Mitwohner, Jurč.
  60. sostarẹjšína, m. der Mitälteste, Cig.
  61. sostarẹjšı̑nstvọ, n. die Mitältestenwürde, Cig.
  62. sostàv, -stáva, m. das System, h. t.- Cig. (T.), Lampe (V.); — prim. sestav 3), hs. sustav, češ. soustav.
  63. sostávən, -vna, adj. systematisch, Cig., Jan., Cig. (T.); System-: sostavno število, Glas.
  64. sostáviti, -stȃvim, vb. pf., nk., pogl. sestaviti.
  65. sostavoslǫ̑vje, n. die Systematik, Jan., Cig. (T.).
  66. sostȃvstvọ, n. die Systemkunde ( bot.), Cig. (T.).
  67. sostǫ̑pje, n. die Syzygie (in der Metrik), Cig. (T.).
  68. sostrẹžník, m. der Mitbediente, Cig.
  69. sostvȃr, -ı̑, f. das Mitgeschöpf, C.
  70. sosúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf., nam. sesuti, Cig., Ravn.
  71. sosvẹdòk, -ǫ́ka, m. der Mitzeuge, Jan. (H.).
  72. sosvẹ̑tje, n. das Weltall, Jes.
  73. sosvojína, f. = solastnina, das Miteigenthum, DZ.
  74. sošíca, f. dem. soha, Valj. (Rad).
  75. sošı̑čka, f. dem. sošica; der Fensterpfosten (?), ogr.- Valj.
  76. sošọ̑ləc, -lca, m. = součenec, Jan.
  77. sǫ̑štvən, -tvəna, adj. constitutiv ( phil.), Cig. (T.).
  78. sǫ̑štvọ, n. reales Sein, die Realität, Cig. (T.), Lampe (V.); — po stsl.
  79. soštvoslǫ̑vje, n. die Ontologie, Cig. (T.).
  80. sot, m. der Gebirgsweg, Jan., Poh.- C.
  81. sotár, -rja, m. der Feldwächter, Kras.
  82. sotən, -tna, adj. stark, Poh.- C., Z.
  83. sotẹ̑ska, f. die Thalenge, der Engpass, Mur., Cig., Jan., C., Cig. (T.), Jes., nk.; tudi: sǫ́tẹska, Št.
  84. sotı̑čnica, f. die Cotangente, Cig.
  85. sotǫ̑čnica, f. der Zwillingsstrom, Cig. (T.), Jes.
  86. sotoplíca, f. die Isotherme, Cig. (T.).
  87. sotǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, Cig.
  88. sotǫ́ženka, f. die Mitangeklagte, Cig.
  89. sotožníca, f. die Mitklägerin, Cig.
  90. sotožník, m. der Mitkläger, Cig., Jan.
  91. sotrȃk, m. der Nebenstrahl, Cig. (T.).
  92. sotrpı̑n, m. der Leidensgefährte, Cig.
  93. sotrȗdnik, m. der Mitarbeiter, Cig. (T.), nk.; — rus.
  94. sotržàn, -ána, m. der Mitbewohner eines Marktfleckens, C.
  95. součę́nəc, -nca, m. der Lehrgenosse, der Mitschüler, Mur., Cig., Jan., nk.; — der Mitjünger, Cig., Jan.
  96. součeník, m. der Mitlehrer, Cig.
  97. součę́nka, f. die Mitschülerin, Z., nk.
  98. soùd, -úda, m. das Mitglied, Cig., C.
  99. soȗdstvọ, n. die Mitgliedschaft, das Recht ein Mitglied zu sein, C.
  100. soumẹ̑tnik, m. der Kunstgenosse, Jan. (H.).

   4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA