Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.901-50.000)

  1. murȃva, f. 1) mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah, C., Kras, Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — der Rasenplatz, Jan., Gor.; (tudi: múrava, Jan., KrGora); — 2) feines, dunkelgrünes Raygras, (morȃva) Štrek.; — 3) mȗrava, der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
  2. murȃvəc, -vca, m. der Schmollende, GBrda.
  3. murȃvica, f. dem. murava, junges Gras, Bolc- C.
  4. 2. murȃvina, f. neka trta: rother Portugieser, Trumm., jvzhŠt.; — prim. mavrovina.
  5. muravíšče, n. ein schöner, grüner Rasenplatz, C.
  6. murȃvka, f. das Bergwohlverleih (arnica montana), (moravka, po Brekerfeldu), Erj. (Torb.).
  7. mȗrče, -eta, n. ein schwarzes Thier, der Rappe, Gor.- M., Mik.; — die Grille, Valj. (Rad).
  8. mȗrčək, -čka, m. 1) dem. mur; der Ohrring der Männer mit einem Mohrenkopf, Kr.; — 2) Name eines schwarzen Thieres; — die Feldgrille, Cig., Jan., Mik.
  9. mȗrəc, -rca, m. ein schwarzes Thier: der Rappe, Jan.; — die Küchenschabe (blatta orientalis), C.; — v uganki: plavec murca liže = plamen kotel liže, Kras.
  10. murẹ́ti, -ím, vb. impf. eine finstere Miene machen, Jan.; schmollen, GBrda.
  11. mȗrga, f. 1) = murva, Mur., Dol.; — 2) die Oeldrüse, M.; ( hs.).
  12. mȗri, -ija, m. = murin: čuri (šuri) muri, pridi ven! i. t. d. tako otroci murina vabijo iz luknje, Z.; (v kletvici:) da bi te muri popil! Cig., Nov.; — muri, schwarzer Ochs, Jarn.; hejc muri! Poh.- Kres; menda nam. murej.
  13. 1. múrica, f. ein schwarzes weibliches Thier: črna krava ali kobila, Valj. (Rad).
  14. 2. múrica, f. das Melkschaff, C.; — = mlečni lonec, Št.- Trst. (Let.).
  15. mȗrič, m. 1) ein schwarzer Ochs, Cig., Notr.; — 2) die Feldgrille, Jan.
  16. múrin, m. 1) der Mohr, Zv.; — 2) ein schwarzes männliches Thier: der Rappe, Cig.; ein schwarzer Ochs, Celjska ok.; — 3) die Feldgrille (gryllus campestris), ( nav. múrən), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Kr.
  17. múrinica, f. = murin, die Feldgrille, Valv.- M., Bes.
  18. 1. mȗrka, f. 1) ein schwarzes weibliches Thier: eine schwarze Kuh, Notr.; ein schwarzes Schaf, Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  19. 2. mūrka, f. die Gurke (cucumis sativus), Mur., Jan., Josch.
  20. mȗrlja, f. eine gerne brummende Person, BlKr.
  21. mȗrnica, f. slana murnica, Dol.; pogl. solomurja.
  22. mȗrva, f. die Maulbeere, der Maulbeerbaum (morus); — prim. stvn. murberi, lat. morum, Mik. (Et.).
  23. múrvov, adj. Maulbeer-: murvova drevesa, Dalm.
  24. mȗš, m. = osel, Rez., Tolm., KrGora; — prim. furl. muš, it. ( dial.) muso, Esel, C.
  25. múša, f. 1) oslica, Mez.- C.; — 2) das Saumrösslein, Pohl.
  26. mȗšəc, -šca, m. ein Unkraut, Mur., C.; das Canariengras (phalaris), Cig.
  27. 1. múšica, f. 1) dem. muha; kleine Fliege; — 2) neka trta, Šmarje (Št.)- Erj. (Torb.); die Fliegentraube, Trumm.; der Klevner, C., vzhŠt.- Trumm.; — 3) mušíca, kleine Fliege; vinske mušice; prim. mešica.
  28. 2. múšica, f. dem. muša; das Saumrösslein: ravno toliko je bilo konj, majhnih grivastih mušic s privezanim sedlom, Jurč.
  29. 1. mȗšič, m. das Hirsengras (milium), Cig.
  30. 2. mȗšič, m. dem. muš; das Eselein, C.
  31. mȗška, f. neka trta: grüner Sylvaner, Šmarje (Št.)- Trumm.
  32. muškȃt, m. 1) die Muscatellertraube, die Muscatellerrebe; — 2) die Muscatnuss, Cig.
  33. muškȃtar, -rja, m. der Muscatellerapfel, LjZv.
  34. muškatēlica, f. die Muscatellerbirne, Mur., Cig.
  35. muškatēlka, f. 1) die Muscatellertraube, Vrtov. (Vin.); — 2) die Muscatellerbirne, Cig.
  36. muškȃten, -tna, adj. 1) Muscateller-, Mur., Cig.; — 2) Muscatnuss-, Cig.
  37. muškȃtina, f. die Muscatellertraube, Cig.
  38. muškȃtnica, f. die Muscatellerbirne, Mur., Cig.
  39. muškȃtov, adj. Muscat-, Cig., Jan.; m. oreh, die Muscatnuss, Cig., Jan., Tuš. (B.).
  40. muškȃtovəc, -vca, m. 1) der Muscatellerwein, Cig.; — 2) der Muscatnussbaum (myristica moschata), Tuš. (B.).
  41. muškȃtovina, f. das Muscatholz, Cig.
  42. muškēta, f. vojaška puška 16. stoletja, die Muskete, Cig.
  43. muškētar, -rja, m. der Musketier, Cig.
  44. mušketír, -rja, m. vojak pešec 16. stoletja, der Musketier, Preš.
  45. mušlīn, m. tenka bombažasta tkanina, der Musselin.
  46. mušljìv, -íva, adj. = muhast: mušljivi ljudje, DSv.
  47. mȗšnica, f. 1) das Fliegengift, Cig., Jan.; — 2) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kr.- Valj. (Rad), SlGor.; — das Glas- oder Wandkraut (parietaria), Cig., Medv. (Rok.).
  48. mȗšnik, m. das Breitkölbchen (platanthera), Medv. (Rok.).
  49. mušǫ̑n, m. die Bremse, C.
  50. mȗšovž, m. der Saal, der Speisesaal, Dict., Hip.- Cv.; der Corridor (mužovš), Jan.; — prim. srvn. muoshûs, coenaculum, refectorium, triclinium, Cv. III. 11.; nem. ( dial.) musshaus, Vorhaus, Mik. (Et.).
  51. 1. múta, f. die Stumme, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. ( dial.) mut, lat. mutus, Mik. (Et.).
  52. 2. múta, f. 1) die Maut, Jarn., Jan., Rož.- Kres; — 2) die Müllergebür, Jan., Bes.; — prim. stvn. mūta, Maut.
  53. mȗtarica, f. 1) die Mautnerin, Jan., Kor.- M.; — 2) okroglo in rjavopikasto jabolko, Koborid- Erj. (Torb.).
  54. mútati, -am, vb. impf. stumm sein, Mur.; — in der Stummheit unarticulierte, unverständliche Laute von sich geben, vzhŠt., ogr.- C.
  55. mútav, adj. = mutast, Mur., ogr.- C.
  56. mútavəc, -vca, m. der Stumme, Mur.
  57. 1. mȗtəc, -tca, m. 1) der Stumme; — 2) klopotec brez kijčkov, C.; — 3) die Schnitzbank, C.; — 4) die Kreuzhacke, C.; — 5) der Wiedehopf, Mur., C.
  58. 2. mȗtəc, -tca, m. der Klingelbeutel, Cig.; v m. pobirati, dajati, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. 3. muta 2).
  59. mȗtnica, f. das Mauthaus, Jan.
  60. mȗv, m. das Gebrüll des Rindes, das Muhen, ogr.- C.
  61. muviti, -im, vb. impf., Danj. (Posv. p.), ogr.; pogl. molviti.
  62. 1. múza, f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.- Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče- Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  63. 2. múza, f. neka ribica v Blejskem jezeru, ( prim. rus. muzljaj, der Gründel), Erj. (Torb.).
  64. 3. mūza, f. 1) modrica, die Muse; — 2) die Paradiesfeige, die Banane (musa paradisiaca), Jan.
  65. múzanje, n. 1) das Schmunzeln; — 2) das Abstreifen, Cig., M.
  66. múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.- C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru- Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.- M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.- C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
  67. múzav, adj. schmunzelnd, Jan.
  68. muzeālən, -lna, adj. = muzejski, Cig. (T.), nk.
  69. 1. mȗzəc, -zca, m. ein Hase mit zurückgeschlagenen Ohren, M.; — prim. muzast.
  70. 2. múzəc, -zca, m. deska skrajnica, das Schwartenbrett (vsak krlj da dva muzca, eden se prvi odreže, a drugi ostane, kadar se je ves krlj v deske porezal), Vreme, Kras, Ip.- Erj. (Torb.); prim. bav. musel = Sägeblock, museln, spalten, Erj. (Torb.). (?)
  71. muzēj, m. das Museum.
  72. muzējən, -jna, adj. Museal-, nk.
  73. muzējnik, m. der Cabinetskäfer (anthrenus museorum, a. varius), Erj. (Ž.).
  74. 1. múzəlj, -zlja, m. vol, ki ima ob glavi upognjene in nazaj zavite roge, Z., Lašče- Levst. (M.), Svet. (Rok.).
  75. 2. múzəlj, -zlja, (-zəljna), m. ein abgeschnittener Baumstamm, C.; der Holzblock, aus dem Bretter geschnitten werden oder Holz gespalten wird, der Musel, C.; — iz nem.
  76. 3. múzəlj, -zlja, m. = berič, Guts., Mur., C.
  77. múzga, f. 1) = mezga, der Baumsaft im Frühjahre, V.-Cig., Jan., C., Mik., Dol.; — 2) der Schlamm, Meg., Dict.- Mik., Dalm.; muzga v potoku, C.; — die Lettenerde, C.; — 3) etwas Zerquetschtes ( z. B. zerquetschte Rüben u. dgl. als Schweinefutter), vzhŠt.- C.
  78. múzgalica, f. 1) der Baumsaft, C.; — 2) die Pfeife aus Weidenrinde, C.; — 3) der Bergthymian (calamintha officinalis), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  79. muzgȃłnica, f. der Morast, Hip. (Orb.).
  80. múzgalọ, n. das Maul, Rez.- C., Baud.
  81. múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.
  82. múzica, f. neka hruška, Vrsno ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Bolc- Erj. (Torb.).
  83. mūzičən, -čna, adj. Musik-, Mur., Cig., C., nk.
  84. múzika, f. die Musik: muziko delati, musicieren; — turška m., die Feldmusik, Cig.
  85. muzikālən, -lna, adj. musikalisch, Cig., nk.
  86. muzikālije, f. pl. die Musikalien, Jan., Cig. (T.).
  87. muzikànt, -ánta, m. der Musikant.
  88. muzikáš, m. der Musikant.
  89. múziti, -im, vb. impf. 1) = muzati, Laub abstreifen, abblättern, Jan.; — m. se, sich federn, Cig., Jan.; — 2) m. se, schleichen, Jan.; — 3) m. se, schmunzeln, Cig., Jan., C., SlN.
  90. mȗzka, f. = muza, eine Kuh mit rückwärts gebogenen Hörnern, Notr.
  91. múzniti, mȗznem, vb. pf. 1) (Laub) abstreifen, Mur., Cig.; — 2) m. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, M., C., Poh.
  92. múzovnik, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  93. múža, f. der Sumpf, der Morast, Mur., Cig., ogr.- C., Št.- Mik.; — = luža, die Pfütze, die Kothlache, Cig., Jan., SlGor.
  94. mȗžaš, m., Guts., Jarn.; pogl. mužovš.
  95. mužàt, -áta, adj. sumpfig, Raič (Slov.).
  96. mužȃva, f. der Morast, Jan., C.; die Sumpfgegend, vzhŠt.- C.; — die Lache, die Pfütze, Cig., Jan.
  97. mužȃvən, -vna, adj. morastig, sumpfig, Mur.
  98. mužavína, f. der Morast, der Sumpf, Mur., C.
  99. mužȃvnat, adj. morastig, Jan. (H.).
  100. mȗžək, -žka, m. der Traubenquetschstock, BlKr.

   49.401 49.501 49.601 49.701 49.801 49.901 50.001 50.101 50.201 50.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA