Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.839-49.938)

  1. 2. muhljàv, -áva, adj. säumig, Mur., Jan., ogr.- C., Danj.- Mik.; — pogl. mudljav.
  2. múhljavəc, -vca, m. der Schlaue, der Arglistige, C.
  3. mȗhnik, m. 1) der Fliegenwedel, Mur.; — 2) sprava, v katero se stavi meso in druga jedila, da muhe ne morejo do njih, die Bunge, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  4. múhnjen, adj. trapast, bedast, Krn- Erj. (Torb.); — pogl. molnjen (munjen).
  5. muhojẹ́dica, f. = penica, die Grasmücke, C.
  6. muholǫ̑vəc, -vca, m. der Fliegenschnapper (muscicapa), C.
  7. muholǫ̑vka, f. die Venusfliegenfalle (dionaea muscipula), Tuš. (R.).
  8. muhomòr, -mǫ́ra, m. das Fliegengift, Cig., Jan.
  9. muhotèp, -tę́pa, m. der Fliegenwedel, Mur., Hal.- C., SlGor.
  10. muhǫ́tež, adv. z muhami vozeč: Rak muhotež vozi hlode, Levst. (Zb. sp.); (šaljiva beseda; prim. samotež).
  11. múhovčək, -čka, m. der Fliegenfänger (muscicapa), Levst. (Nauk), Ljub.
  12. múhovica, f. = penica, die Grasmücke, Ahac., (-avica) Guts.- Cig., Mur., C.
  13. múhovka, f. die Grasmücke, C.
  14. múhovnik, m. 1) der Fliegenwedel; — 2) die Fliegenblume, die Geilwurz (orchis bifolia), Cig., Jan.; — das Zweiblatt (listera), C., Medv. (Rok.); — 3) die Vogeltraube, Vrtov. (Vin.).
  15. múhte, adv. = zastonj, Jan., C., BlKr.; — prim. hs. mukte, tur. muftè, Mik. (Et.).
  16. mȗhvič, m. das Borstengras (setaria viridis, s. verticillata), Goriška ok., Kras, Ist.- Erj. (Torb.), Štrek.
  17. múja, f. die Mühe; brez muje se črevelj ne obuje; — iz nem.
  18. mújav, adj. m. človek, kateremu so gornje ustnice razklane ali izjedene, (mit Hasenlippen), jvzhŠt.; — prim. mojast.
  19. mujénje, n. das Aufhalten, die Verzögerung.
  20. mȗk, m. 1) das Gebrüll (des Rindviehes), Cig.; — 2) neko bajeslovno bitje, Pjk. (Črt. 114.).
  21. múka, f. die Qual, die Pein, die Marter, Mur., Cig., Jan., kajk., nk.; gospodnja m., das Leiden des Herrn (passio), C.; muko trpeti, C.; peklenske muke, die Höllenpein, Cig.; — prim. 2. moka.
  22. múkanje, n. das Gebrüll des Rindviehes, Cig.
  23. múkavəc, -vca, m. die Unke (bombinator igneus), Tolm.- Erj. (Torb.); — severnoamerikanski m., der Ochsenfrosch (rana mugiens), Erj. (Ž.).
  24. mȗl, m. mulast vol, vol z odbitimi rogovi, C.; (mulj), Z.
  25. múl, adj. ohne Hörner, C., C. ( Vest.); (tudi: mulj, C.).
  26. 1. múla, f. 1) das Maulthier (equus mulus); — 2) der weibliche Bastard, C., Notr.; — prim. it. mulo, der Maulesel, der Bastard.
  27. 2. múla, f. 1) koza brez rogov, Dol., Notr.; — krava brez rogov, Rez.- C., SlGor.- C., Dol.; — 2) die Wurst, Rez.- C.
  28. 3. múla, f. 1) verdrießliche Miene, Z.; mulo nositi, maulen, schmollen, Z.; = mule pasti, C.; prim. kor.-nem. mulle; mürrischer, hängender Mund; — 2) der Kuss ( prim. srvn. mule, Maul, nem. Mäulchen = zärtlicher Kuss), Štrek. (Arch.).
  29. mulāt, m. mešanec od belih in zamorskih roditeljev, der Mulatte, Cig., Jan., Cig. (T.).
  30. mȗlčək, -čka, m. dem. 1. mulec; 1) der Bankert, der Bastard, Cig., Jan., Valj. (Rad); prim. 1. mula 2); — 2) mȗłčək, ein im Brüten verdorbenes Ei, ("muček") Cig., BlKr.; prim. muljak 2).
  31. 1. mȗləc, -lca, m. 1) das männliche Maulthier, Z., BlKr.; — 2) ein unehelicher Sohn, der Bastard ( nav. psovka), C., Ist.- C., Štrek., Notr., BlKr.; prim. 1. mula.
  32. 2. mȗləc, -lca, m. 1) ein Ochs oder Bock ohne Hörner, Dict., Cig., Dol., BlKr.; — 2) der Bartlose, Mur.; — prim. mulast.
  33. 3. mȗləc, -lca, m. jezno se držeč človek, Notr.; — prim. 3. mula.
  34. mȗlək, -lka, m. das männliche Maulthier, C.; — prim. 1. mula.
  35. 1. múlica, f. dem. mula; 1) das weibliche Maulthier, C.; — 2) ein uneheliches Mädchen, ein weiblicher Bastard, C., Z.; — 3) die Puppe, die Docke, C.; — prim. 1. mula.
  36. 2. múlica, f. 1) der Weizen ohne Grannen, C.; — 2) orehov in leskov cvet, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) die Maßlieb, das Tausendschön (bellis perennis), C.; — 4) = klobasa, pos. krvavica, die Blutwurst, Hip. (Orb.), Notr.- Cig., Jan., M., Štrek., DZ., Cirk.- Baud.; = klobasa jetrnica ali krvavica, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) cucelj, ki se vtakne detetu v usta, Notr.- Erj. (Torb.).
  37. mȗlič, m. 1) ein ungehörntes Böcklein, C.; — 2) der Teufel (šaljivo), Rez.- C.; — 3) das Käselaibchen, C.; — prim. mulast.
  38. mulína, f. die Schlammbank, (muljina) h. t.- Cig. (T.).
  39. 1. múliti, -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.- C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.- Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.
  40. 2. múliti, mȗlim, vb. impf. 1) muhen, brüllen, C.; krava muli, Plužna- Erj. (Torb.); — 2) girren (o golobih), C.; prim. švic.- nem. muelen, mühlen = brummen wie die Kühe, Levst. (Rok.).
  41. mȗlj, m. feiner Sand, der Flusssand, Cig., BlKr.; m. rabi zidarjem za mort, BlKr.; — der Letten, Mur.; — angeschwemmter Schlamm, C., Valj. (Rad).
  42. 1. mulják, m. ein unvollständig ausgebrütetes Ei, Jan.
  43. muljȃtəv, -tve, f. das Abbrechen der unnützen Rebensprossen, C.; das Ausjäten oder Aushacken des Grases und Unkrautes in Weingärten, Cig.
  44. múljav, adj. = mulast, C.
  45. muljȃva, f. 1) abgestreiftes Laub, Z.; das Laubfutter, C.; — 2) = namuljena mlada trava, Lašče- Levst. (M.); das Jätgras, Cig., Jan., C.; grünes Futter, Jan.; tečna m., Zv.; Srnica mlada, nedolžna se pase, Kder v senci mehka muljava rase, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Grasplatz, die Weide, Cig., Jan., C.; z drobnico so odete muljave, Ravn.; — 4) der Knöterich (polygonum), Cig., Jan., C.; prim. 2. moljava.
  46. múljenje, n. 1) das Abstreifen (des Laubes); — 2) das Jäten; — 3) das Grasen; — 4) das Schmeicheln, Cig.; prim. 1. muliti.
  47. muljìv, -íva, adj. schmeichlerisch, C.
  48. mumljáti, -ȃm, vb. impf. 1) ohne Zähne kauen, Cig.; — 2) brummen, murren (vom Rinde), C.; murmeln, Mik.; = nerazumno govoriti, Glas.
  49. múna, f. = muca, die Katze, Guts., Mur., Jan., Kor.- Trst. (Let.); — prim. kor.-nem. muine = Katze.
  50. mȗnəc, -nca, m. breitblättriges Wollgras (eriophorum latifolium), Cig., Tuš. (B.).
  51. múnica, f. dem. muna, das Kätzchen, Guts., Mur., Jan.
  52. munícija, f. potrebščine za streljanje, die Munition; tudi: municı̑ja.
  53. municipālən, -lna, adj. municipija se tičoč, Municipal-, Cig. (T.).
  54. municīpij, m. starorimska mestna občina, das Municipium.
  55. múntəlj, -tlja, (-təljna), m. die Handhabe am Sensenstiel, C., ogr.- Valj. (Rad).
  56. mȗr, m. 1) der Mohr, Trub., Dalm., Mik., Levst. (Zb. sp.); — 2) ein schwarzes Thier, Mur., Met.; bes. ein schwarzes Pferd, der Rappe, Cig., Mik.; — die Feldgrille, Cig.
  57. mȗr, múra, adj. schwarz, Cig.
  58. 1. múra, f. ein schwarzes weibliches Thier, bes. eine schwarze Stute, Gor.- M., Valj. (Rad).
  59. 2. múra, f. nasip razdrobljenega kamenja, Zora; — prim. kor.-nem. murre, bav. mur, it. mora, Steingerölle.
  60. 3. mūra, f. neka vrv na ladji: mura na desnem boku, der Steuerbordhals, m. na levem boku, der Backbordhals, DZ.; — it.
  61. murák, m., Kor.- Vest.; pogl. 2. morak.
  62. muràv, -áva, adj. schmollend, eine düstere Miene machend, GBrda; — prim. mureti.
  63. murȃva, f. 1) mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah, C., Kras, Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — der Rasenplatz, Jan., Gor.; (tudi: múrava, Jan., KrGora); — 2) feines, dunkelgrünes Raygras, (morȃva) Štrek.; — 3) mȗrava, der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
  64. murȃvəc, -vca, m. der Schmollende, GBrda.
  65. murȃvica, f. dem. murava, junges Gras, Bolc- C.
  66. 2. murȃvina, f. neka trta: rother Portugieser, Trumm., jvzhŠt.; — prim. mavrovina.
  67. muravíšče, n. ein schöner, grüner Rasenplatz, C.
  68. murȃvka, f. das Bergwohlverleih (arnica montana), (moravka, po Brekerfeldu), Erj. (Torb.).
  69. mȗrče, -eta, n. ein schwarzes Thier, der Rappe, Gor.- M., Mik.; — die Grille, Valj. (Rad).
  70. mȗrčək, -čka, m. 1) dem. mur; der Ohrring der Männer mit einem Mohrenkopf, Kr.; — 2) Name eines schwarzen Thieres; — die Feldgrille, Cig., Jan., Mik.
  71. mȗrəc, -rca, m. ein schwarzes Thier: der Rappe, Jan.; — die Küchenschabe (blatta orientalis), C.; — v uganki: plavec murca liže = plamen kotel liže, Kras.
  72. murẹ́ti, -ím, vb. impf. eine finstere Miene machen, Jan.; schmollen, GBrda.
  73. mȗrga, f. 1) = murva, Mur., Dol.; — 2) die Oeldrüse, M.; ( hs.).
  74. mȗri, -ija, m. = murin: čuri (šuri) muri, pridi ven! i. t. d. tako otroci murina vabijo iz luknje, Z.; (v kletvici:) da bi te muri popil! Cig., Nov.; — muri, schwarzer Ochs, Jarn.; hejc muri! Poh.- Kres; menda nam. murej.
  75. 1. múrica, f. ein schwarzes weibliches Thier: črna krava ali kobila, Valj. (Rad).
  76. 2. múrica, f. das Melkschaff, C.; — = mlečni lonec, Št.- Trst. (Let.).
  77. mȗrič, m. 1) ein schwarzer Ochs, Cig., Notr.; — 2) die Feldgrille, Jan.
  78. múrin, m. 1) der Mohr, Zv.; — 2) ein schwarzes männliches Thier: der Rappe, Cig.; ein schwarzer Ochs, Celjska ok.; — 3) die Feldgrille (gryllus campestris), ( nav. múrən), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Kr.
  79. múrinica, f. = murin, die Feldgrille, Valv.- M., Bes.
  80. 1. mȗrka, f. 1) ein schwarzes weibliches Thier: eine schwarze Kuh, Notr.; ein schwarzes Schaf, Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  81. 2. mūrka, f. die Gurke (cucumis sativus), Mur., Jan., Josch.
  82. mȗrlja, f. eine gerne brummende Person, BlKr.
  83. mȗrnica, f. slana murnica, Dol.; pogl. solomurja.
  84. mȗrva, f. die Maulbeere, der Maulbeerbaum (morus); — prim. stvn. murberi, lat. morum, Mik. (Et.).
  85. múrvov, adj. Maulbeer-: murvova drevesa, Dalm.
  86. mȗš, m. = osel, Rez., Tolm., KrGora; — prim. furl. muš, it. ( dial.) muso, Esel, C.
  87. múša, f. 1) oslica, Mez.- C.; — 2) das Saumrösslein, Pohl.
  88. mȗšəc, -šca, m. ein Unkraut, Mur., C.; das Canariengras (phalaris), Cig.
  89. 1. múšica, f. 1) dem. muha; kleine Fliege; — 2) neka trta, Šmarje (Št.)- Erj. (Torb.); die Fliegentraube, Trumm.; der Klevner, C., vzhŠt.- Trumm.; — 3) mušíca, kleine Fliege; vinske mušice; prim. mešica.
  90. 2. múšica, f. dem. muša; das Saumrösslein: ravno toliko je bilo konj, majhnih grivastih mušic s privezanim sedlom, Jurč.
  91. 1. mȗšič, m. das Hirsengras (milium), Cig.
  92. 2. mȗšič, m. dem. muš; das Eselein, C.
  93. mȗška, f. neka trta: grüner Sylvaner, Šmarje (Št.)- Trumm.
  94. muškȃt, m. 1) die Muscatellertraube, die Muscatellerrebe; — 2) die Muscatnuss, Cig.
  95. muškȃtar, -rja, m. der Muscatellerapfel, LjZv.
  96. muškatēlica, f. die Muscatellerbirne, Mur., Cig.
  97. muškatēlka, f. 1) die Muscatellertraube, Vrtov. (Vin.); — 2) die Muscatellerbirne, Cig.
  98. muškȃten, -tna, adj. 1) Muscateller-, Mur., Cig.; — 2) Muscatnuss-, Cig.
  99. muškȃtina, f. die Muscatellertraube, Cig.
  100. muškȃtnica, f. die Muscatellerbirne, Mur., Cig.

   49.339 49.439 49.539 49.639 49.739 49.839 49.939 50.039 50.139 50.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA