Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.739-49.838)

  1. mrtvljénje, n. das Abtödten, C.
  2. mrtvoroję́nəc, -nca, m. der Todtgeborene, SlN.
  3. mrtvoùd, -úda, m. der Schlagfluss, C., nk.; mrtvoud ga je zadel, er ist vom Schlage gerührt worden, nk.; ( nav. mrtud, mrtvud).
  4. mrtvoúdən, -dna, adj. gliederlahm, gichtbrüchig, Jan., C.; gelähmt, Navr. (Spom.), (-tuden) Cig., Jan.
  5. mrtvoȗdnica, f. der Schlagfluss, C., (-tud-) Mur., Cig.
  6. mrtvoȗdnik, m. der Paralytiker, Levst. (Pril.), (-tud-) Cig.
  7. mŕva, f. 1) ein Bisschen; m. moke, soli, kruha; m. časa, ein Weilchen, ein Augenblick, Cig., C.; mrva do mrve, gänzlich, C.; mrve = senen drobir, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); mrve, die Sägespäne, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) das Heu, Mur., Cig., C., Kr.; — 3) ovčje ime: majhna in drobna ovca, Kanin- Erj. (Torb.).
  8. mŕvica, f. dem. mrva; das Bisschen.
  9. mrvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) bröckeln, verkrümeln, Jan. (H.); stückchenweise essen, Jan. (H.); — 2) mrviči = mršči ( prim. mrščati), Vod. (Izb. sp.).
  10. mrvíkati, -am, vb. impf. stückchenweise essen, Jan. (H.).
  11. mrvína, f. = drobtina, Kras- Erj. (Torb.).
  12. mrvíti, -ím, vb. impf. bröckeln; kruh m.; — m. se, bröckeln ( intr.).
  13. mrvljénje, n. das Bröckeln.
  14. mrvljìv, -íva, adj. bröselig, krümelig, Jan. (H.).
  15. mȓvnat, adj. = senen: mrvnate grablje, Svet. (Rok.).
  16. mȓvnjak, m. strm rob, koder se mrva za ovce kosi, Poh.
  17. mȓz, m. der Ekel, M.; — der Verdruss: brez zamere in mrza, Slom.; — der Hass: gnev in m., SlN.
  18. mrzálica, f. das Frösteln, Jan. (H.).
  19. mŕzək, -zka, adj. ekelhaft, widrig, verhasst, Cig., Rib.- M., C.; mnogotera mrzka reč, Trub.; m. pred Bogom, Trub.; mrzko mi je nad čim, ich verabscheue etwas, Jan.; Gospodu je mrzko nad temi, ki kri prelivajo, Dalm., Trub.; — abscheulich, V.-Cig., Jan., ogr.- C.; mrzke gobe (o strupenih gobah), Danj. (Posv. p.).
  20. mŕzəł, -zla, adj. kalt; mrzla soba, peč; mrzlo je; — ( fig.) mrzlo sprejemanje, kalte Aufnahme, Jap. (Prid.); — mrzla žlahta, weitschichtige Verwandtschaft, M.; mrzli stric, mrzla teta = bratranec, bratranka očetu, Št.
  21. mrzẹ̑nje, n. der Abscheu, der Ekel, Cig., Jan.
  22. mrzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) kalt sein, frieren, Mur., C.; — 2) mrzi mi kaj, es ekelt mich etwas an, es verdrießt mich, ich verabscheue es, Mur., Cig., Jan.; delo mu mrzi, er ist arbeitsscheu, Levst. (Nauk); — tudi: mrzi me kaj, Cig.; jed me mrzi, Svet. (Rok.); jel ga je mrzeti dolgi pot, LjZv.; — 3) mrzi se mi kaj, es ekelt o. widert mich an, Mur., Cig., Jan.; jed se mi mrzi, V.-Cig.; mrzi se mi nad čim, Cig.; mrzi se nam od njih, ogr.- Valj. (Rad); — vsega se mi je mrzelo, Glas.; — 4) verabscheuen: m. na kaj, ogr.- C.; m. na delo, arbeitsscheu sein, Cig.; m. na vsak kmetiški napredek, LjZv.; m. kaj, koga, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  23. mrzı̑ja, f. der Ekel, ogr.- C.; m. je, njih (volkov) muziko poslušati, ogr.- Valj. (Rad).
  24. mrzíti, -ím, vb. impf. 1) = mrzeti, ekeln, Mik.; — 2) hassen: m. koga, Svet. (Rok.); jemandem gram sein, Jan. (H.).
  25. mȓzkati, -am, vb. impf. böse sein: m. na koga, C.
  26. mrzkǫ̑ča, f. die Abscheulichkeit, ogr.- C., kajk.- Valj.
  27. mrzkọ̑t, f. ein ekelhaftes Ding, Mik. (Et.).
  28. mrzkóta, f. der Ekel, C.; — etwas Ekelhaftes: taka mrzkota je okoli svinjskih hlevov, da nikdar tega, Notr.
  29. mrzlák, m. ein zu wenig eifriger Mensch: mnogoteri m. in ošabnež, Slom.
  30. mŕzləc, -zləca, (-zəłca), m. = studenec, die Quelle, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  31. mrzlę̑tina, f. = sladoled, Gefrorenes, Mur., C.
  32. mȓzlica, f. das Fieber, bes. das Wechselfieber; m. me trese, ich habe das Fieber; — lačna m., das Fressfieber, Cig.
  33. mȓzličnik, m. der Fieberklee, die dreiblättrige Zottenblume (menyanthes trifoliata), Cig., Tuš. (B.); — modri m., das Vergissmeinnicht, Hip. (Orb.).
  34. mrzlína, f. 1) die Kälte, der Frost, Mur., Cig.; — m. v srcu, kajk.- Valj. (Rad); — 2) = mrzlica: mrzlina ga tare, Svet. (Rok.).
  35. mrzljìv, -íva, adj. 1) = mrzek, ekelhaft, widrig, C.; — 2) verdrießlich, Mur.; ungehalten, Guts.- Cig.
  36. mrzljı̑vəc, -vca, m. der Sauertopf, Mur.
  37. mrzljı̑vka, f. ein verdrießliches Weib, Mur.
  38. mrzlóba, f. = mrzlota, der Kaltsinn, Mur., Cig.
  39. mrzlóbən, -bna, adj. kältlich, Cig.; — kaltsinnig, Mur., Cig.
  40. mrzlodúšən, -šna, adj. kaltsinnig, nk.
  41. mrzlodȗšje, n. der Kaltsinn: m. v občej stvari, Levst. (Zb. sp.).
  42. mrzlóta, f. 1) die Kälte; m. vode; deset stopinj (gradov) mrzlote; — 2) die Kälte ( fig.), die Lauigkeit, Cig., Jan.
  43. mŕzniti, * -nem, vb. impf. frieren, zu Eis werden, Cig., Mik.
  44. mrzóba, f. der Greuel, Krelj; — ekelhafter Schmutz, Kast.- C.
  45. mrzǫ̑ča, f. die Abscheulichkeit, ogr.- C.
  46. mrzóta, f. 1) die Kälte, Mik.; — 2) der Ekel, der Abscheu, Meg.- C., Krelj.
  47. mrzútati, -am, vb. impf. dež mrzuta, es regnet kleinweise, C.
  48. mržénje, n. das Hassen, kajk.- Valj. (Rad).
  49. mȓžnja, f. 1) der Ekel, Jan., C.; — die Unlust, Jan., C.; der Widerwille, die Abneigung, C.; — 2) der Hass, Jan., C., nk.; — hs.
  50. mȗca, f. 1) (po otročje) die Katze; — 2) das Kätzchen ( bot.), Mur., C.; — prim. it. mucia, die Katze, bav. mutz, mutzen.
  51. mȗcar, -rja, m. der Palmbusch, Jarn.
  52. mȗcati, -am, vb. impf. 1) stammeln, stottern, C.; — 2) zögernd etwas thun, C.; — prim. bav. motzen.
  53. múcevəc, -vca, m. der Palmbusch, Jarn., Mur., Cig.
  54. mȗcika, f. 1) das Kätzchen; — 2) das Kätzchen ( bot.); — 3) die Schneeflocke: burja se igra z belimi mucikami, SlN.
  55. múcina, f. neka sekira, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. it. mozzare, abhauen.
  56. mȗckovəc, -vca, m. die Sahlweide (salix caprea), Cig.
  57. mučeníca, f. 1) die Märtyrerin, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Passionsblume (passiflora), Cig., Tuš. (B.).
  58. mučénje, n. das Peinigen, das Martern, nk.
  59. mučílọ, n. das Marterwerkzeug, die Folter, Cig., Jan., nk.
  60. mučı̑təv, -tve, f. das Martern, Jan. (H.).
  61. múčiti, -im, vb. impf. martern, quälen, peinigen, plagen, Mur., Cig., Jan., nk.; (močiti) ogr.- C.; m. se, sich plagen, sich abmühen, Mur., nk.
  62. mučı̑tva, f. das Martern, (moč-) ogr.- C.
  63. mučkáti, -ȃm, vb. impf. = mečkati, Guts., Mur.
  64. mȗd, m. das Säumen: brez muda, unverzüglich, C.; trud in mud, C.
  65. mȗdba, f. das Aufhalten, das Säumnis, C.
  66. mȗdək, -dka, m. das Säumnis, Jan. (H.).
  67. múdən, -dna, adj. 1) säumig, saumselig, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov.; muden plačnik, Cig.; — 2) zeitraubend, verzögerlich; mudno delo.
  68. mȗdež, m. 1) der Verzug, der Zeitaufwand, C.; vsako delo ima svoj mudež, C.; brez mudeža, C.; — 2) der Zögerer, Cv.
  69. mudíti, -ím, vb. impf. 1) säumen machen, verzögern, aufhalten; kaj me mudiš! — 2) säumen, zaudern, C.; versäumen: m. božjo službo, Cig.; — 3) m. se, sich aufhalten, verweilen; — m. se s čim, pri čem, sich bei einer Sache lange aufhalten; — 4) mudi se, es hat Eile, es eilt; mudi se mi; kam se ti mudi? mudi se mi domov; za to reč se ne mudi, das hat noch Zeit.
  70. mȗdla, f. = mula, eine Kuh mit abgebrochenen Hörnern, SlGor.- C.
  71. mudljáti, -ȃm, vb. impf. säumen, Mik.
  72. mudljàv, -áva, adj. säumig, langsam, saumselig, Mur., Št.- Cig., Jan., C., Danj.- Mik., Nov.
  73. mudljìv, -íva, adj. säumig, langsam, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Pril.).
  74. mudljı̑vəc, -vca, m. der Säumige, Cig., C., DZkr.
  75. mudljı̑vka, f. die Säumige, Cig., C.
  76. mȗdra, f. eine verwachsene Stelle im Weingarten, Pozruk ( Št.)- Kres.
  77. múfa, f. eine Kuh mit dicken, herabhangenden Lippen, Z., Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. der Muffel, bav. muff.
  78. mȗfec, -fca, m. = mufast vol, Z., Lašče- Levst. (Rok.).
  79. muflōn, m. neka ovca, der Mufflon (ovis musimon), Erj. (Z.).
  80. mūfol, m. neka posoda; die Muffel ( chem.), Cig. (T.).
  81. múga, f. die Linie, Z.; der Streifen, Jan. (H.).
  82. mȗh, m. žival od koze in ovna, Poh.- Trst. (Let.).
  83. múha, f. 1) die Fliege; siten, kakor muha; hišna m., die Stubenfliege (musca domestica), mesarska m., die Fleischfliege (m. vomitoria), zlata m., die Goldfliege (m. Caesar), Erj. (Ž.); mrhojeda m., die Aasfliege (m. cadaverina), mrtvaška m., die Leichenfliege (sarcophaga mortuorum), m. sirovka, die Käsefliege (piophila casei), Erj. (Z.); španjska m. = priščnjak; konjska m., die Pferdefliege, Cig.; = podrepna m., muha, ki živini pod rep sili; — 2) die Fliege, das Korn am Schießgewehre; vzeti, dejati kaj na muho, auf das Korn fassen o. nehmen, Cig.; na muhi imeti, auf dem Korn haben, Cig.; — 3) das Reben- oder Obstauge, C.; — 4) die Flocke: bele muhe, C.; — 5) das Pendel bei der Uhr, Lašče- Levst. (M.); poženi muho, da bo šla ura, Bes.; — 6) slepa muha: neka igra, ki se drugod imenuje "slepa miš", Kras- Erj. (Torb.); — 7) imeti muho, ein Räuschchen haben, angestochen sein, Cig.; — 8) die Grille, die Laune; imeti muhe; = pasti muhe, Mur.- Cig.; = muhe loviti; — muhe v glavi imeti, listig, tückisch sein, C., Z.; — človek poln muh; glava polna visokih muh (voll Einbildung), C.
  84. muhák, m. das Fliegenmännchen, C.
  85. múhalica, f. 1) der Fliegenwedel, Jarn., Jan.; — 2) das Honiggras (holcus lanatus), Koborid- Erj. (Torb.).
  86. muhálọ, n. 1) der Fliegenwedel, Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art Kreuzkraut (senecio nemorensis), Josch.
  87. mȗhar, -rja, m. der Fliegenfänger, der Fliegenschnäpper (muscicapa), Cig., Jan.; črnoglavi m. (muscicapa atricapilla), Erj. (Z.), Frey. (F.).
  88. mȗharčək, -čka, m. mali m., der Fitissänger, der Birkensänger (regulus trochilus), Frey. (F.); — trstni m., der Weidenzeisig (regulus rufus), Frey. (F.); — beli m., der schwarzkehlige Steinschmätzer (saxicola rubicola), Frey. (F.).
  89. muháti, -ȃm, vb. impf. 1) mit dem Fliegenwedel die Fliegen abwehren, Jan.; — faulenzen, C.; — 2) sneg muha, es schneit kleinweise, C.
  90. múhav, adj. grillenhaft, Cig., Jan., Zora; — schalkhaft, schelmisch, Cig.; pfiffig, boshaft, C.
  91. múhavəc, -vca, m. 1) der Grillenhafte, der Grillenfänger, Mur., Cig., Jan.; der Pedant, Cig.; — 2) ein pfiffiger Schelm, C.
  92. múhavnik, m. = muhavec (?): 1) muhavnike delati iz koga, = norce delati; posmehovali so se jim, so šeme — ali govoriti po današnje — muhavnike ("múhovnike") iz njih delali, ki jim pameti manjka, Ravn.- Valj. (Rad).
  93. mȗhəc, -hca, m. 1) = muhar, der Fliegenfänger (muscicapa), Cig., Jan.; — 2) eine Art Gras, die Segge (carex), C.
  94. múhəlj, -hlja, m. der Grillenfänger, Zora; = trdovratnež, Trst. (Let.).
  95. múhica, f. dem. muha; 1) = mušica, kleine Fliege; — 2) die Laune: ima svoje muhice, Svet. (Rok.).
  96. mȗhič, m. das Riedgras, die Segge (carex); Cig., Jan., C.; — ein Gras, dessen Aehre der Hirse ähnlich ist, BlKr.; das Hirsengras (milium effusum), Z.
  97. mȗhičav, adj. proso je muhičavo, t. j. nima dobrega zrnja, BlKr.; — prim. muhič.
  98. mȗhjak, m. (pravilno lice bi bilo: mušjak): neka rastlina, ki je muham hud strup, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  99. muhljáti, -ȃm, vb. impf. säumen, zögern, Mur., Jan.; — m. se, faulenzen, C.; — pogl. mudljati.
  100. 1. múhljav, adj. schlau, listig, Št.- Cig., Jan., SlGor.- C.

   49.239 49.339 49.439 49.539 49.639 49.739 49.839 49.939 50.039 50.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA