Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.701-49.800)

  1. mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče- Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
  2. mrtı̑ja, f. der Todfall, Z., Svet. (Rok.).
  3. mrtučljìv, -íva, adj. = zmeren, mäßig, besonnen, ogr.- C., M.; — pogl. mertučljiv.
  4. mrtúd, m. der Schlaganfall; — pogl. mrtvoud.
  5. mrtváč, m. träge, faule Mannsperson, Mur., C., Mik., vzhŠt.
  6. mrtváča, f. träge, faule Weibsperson, Mur., Mik.
  7. mrtváčən, -čna, adj. sterblich, Dict.
  8. mrtváčenje, n. das Abtödten, Mur.
  9. mrtváčina, f. das Aas, Cig., Štrek.
  10. mrtváčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) abtödten, fühllos machen, Mur., C., Z.; m. počutke, Guts.; — 2) peinigen, C.
  11. mrtváčnica, f. 1) die Leichenkammer, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) pl. mrtvačnice, rothe Flecken auf der Haut, Peteschen, Hip.
  12. mrtvák, m. 1) der Todte, die Leiche, M., Z., Danj.- Valj. (Rad); — 2) mrtva čebela, Gor.; — 3) ein träger, fauler Mensch, C., Z., vzhŠt.; — mrtvake preganjati, faulenzen, Št.- M.; = mrtvake prodajati, Jan. (H.).
  13. mrtvȃl, f. = mrtvaški list, der Todtenschein, Navr. (Let.), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. it. mortuale.
  14. mrtvár, -rja, m. der Todtengräber, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  15. mrtváščica, f. 1) die Agonie, die Todeszuckungen, Cig., M., C., Z.; m. ga trese, er hat Todeszuckungen, C., Z.; v mrtvaščici ležati, in den letzten Zügen liegen, Svet. (Rok.); — 2) der Mauerspecht (certhia muraria), Cig., Frey. (F.).
  16. mrtváščina, f. 1) das Todte, Jan.; diši po mrtvaščini, Dol.- Mik.; — 2) die Todtengebür, die Verlassgebür, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad).
  17. mrtváški, adj. 1) Todten-, Leichen, leichenartig; m. prt, m. duh; — 2) sterblich: mrtvaško telo, mrtvaški človek, Dalm., Kast., Jsvkr.; mrtvaško življenje, Bas.; — 3) tödtlich: mrtvaško sovražiti, Jsvkr.
  18. mrtvè, -ę́ta, m. ein träger Mensch, Mur.
  19. mrtvę́čən, -čna, adj. = mrtvaški, ogr.- M., C.; mrtvečna pesem, ogr.- C.; ( nam. mrtvačen?).
  20. mrtvəčína, f. das Aas, Levst. (Nauk), DZ., LjZv.; (mrtvę́čina, Mur.; pogl. mrtvačina).
  21. mrtvę́čji, adj. = mrtvaški, Mur.; mrtvečja (-ča) kri, Guts. (Res.).
  22. mrtvę̑n, adj. abgestorben, alt: mrtvena otroba, nicht mehr gebärender Mutterleib, C.
  23. mrtvénje, n. das Abtödten, Cig., ZgD.; — pogl. mrtvljenje.
  24. mȓtvež, m. 1) ein träger, melancholischer Mensch, C.; — 2) na mrtvež leži, er liegt da, als ob er todt wäre, Zora.
  25. mrtvíca, f. 1) die Schlafsucht, die Lethargie, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) die Gicht, Jarn., Mur.; — 3) die humuslose Erde, Cig., Jan., M., Št., Gor.; predobro prst z mrtvico zmešati, Pirc; spodnja prst, ki pri globocem oranju pride na vrh, Koborid, Lašče- Erj. (Torb.); — 4) das Altwasser, DZkr.; — 5) die Taubnessel (lamium), Jarn., Kr.- Valj. (Rad); — 6) die Oberhaut, die Epidermis, Gor.- DSv.; — 7) = mrtva čebela, Levst. (Beč.).
  26. mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.
  27. mrtvíčenje, n. die Abtödtung: m. svojega telesa, Cv.
  28. mrtvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. abtödten, ertödten, Cig., ZgD.; meso m., Cig.; svoje telo m., Cv.
  29. mrtvı̑ja, f. das Todtenofficium, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  30. mrtvíka, f. der Mastixbaum (pistacia lentiscus), Z., Tuš. (B.).
  31. mrtvíkovəc, -vca, m. der Kreuzdorn (rhamnus), Medv. (Rok.).
  32. mrtvílọ, n. die Schlafsucht, die Lethargie, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — ( fig.) die Erstarrung, die Erschlaffung, C., Nov., nk.; m. (na literarnem polju), Erj. (Izb. sp.).
  33. mrtvína, f. 1) ein todter Körper, das Aas, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., ZgD.; gnijoče mrtvine, Vrtov. (Km. k.); — 2) = mrtvica, die humuslose Erde, Gor.; — 3) ein liegendes (todtes) Gut, Jan.; — 4) die Begräbnisgebür, C., Z.; — 5) die Heckenkirsche (lonicera), Jan., C.
  34. mrtvı̑nčək, -čka, m. dem. mrtvinec, scheintodtes Kind, V.-Cig.
  35. mrtvı̑nəc, -nca, m. der Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  36. mrtvı̑nka, f. die Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  37. mrtvíšče, n. 1) der Richtplatz, Guts., Cig.; — 2) das Leichenfeld, Jan.; — 3) der Friedhof, Jan., SlGosp.- C.
  38. mrtvíti, -ím, vb. impf. 1) abtödten, kasteien, Cig., C., ZgD.; svoje hudobne želje m., Burg.; — m. se, sich abtödten, Cig.; — 2) schwächen, C.; danes me mrzlica že ni tresla, samo mrtvila me je, Notr.- Erj. (Torb.).
  39. mrtvljénje, n. das Abtödten, C.
  40. mrtvoroję́nəc, -nca, m. der Todtgeborene, SlN.
  41. mrtvoùd, -úda, m. der Schlagfluss, C., nk.; mrtvoud ga je zadel, er ist vom Schlage gerührt worden, nk.; ( nav. mrtud, mrtvud).
  42. mrtvoúdən, -dna, adj. gliederlahm, gichtbrüchig, Jan., C.; gelähmt, Navr. (Spom.), (-tuden) Cig., Jan.
  43. mrtvoȗdnica, f. der Schlagfluss, C., (-tud-) Mur., Cig.
  44. mrtvoȗdnik, m. der Paralytiker, Levst. (Pril.), (-tud-) Cig.
  45. mŕva, f. 1) ein Bisschen; m. moke, soli, kruha; m. časa, ein Weilchen, ein Augenblick, Cig., C.; mrva do mrve, gänzlich, C.; mrve = senen drobir, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); mrve, die Sägespäne, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) das Heu, Mur., Cig., C., Kr.; — 3) ovčje ime: majhna in drobna ovca, Kanin- Erj. (Torb.).
  46. mŕvica, f. dem. mrva; das Bisschen.
  47. mrvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) bröckeln, verkrümeln, Jan. (H.); stückchenweise essen, Jan. (H.); — 2) mrviči = mršči ( prim. mrščati), Vod. (Izb. sp.).
  48. mrvíkati, -am, vb. impf. stückchenweise essen, Jan. (H.).
  49. mrvína, f. = drobtina, Kras- Erj. (Torb.).
  50. mrvíti, -ím, vb. impf. bröckeln; kruh m.; — m. se, bröckeln ( intr.).
  51. mrvljénje, n. das Bröckeln.
  52. mrvljìv, -íva, adj. bröselig, krümelig, Jan. (H.).
  53. mȓvnat, adj. = senen: mrvnate grablje, Svet. (Rok.).
  54. mȓvnjak, m. strm rob, koder se mrva za ovce kosi, Poh.
  55. mȓz, m. der Ekel, M.; — der Verdruss: brez zamere in mrza, Slom.; — der Hass: gnev in m., SlN.
  56. mrzálica, f. das Frösteln, Jan. (H.).
  57. mŕzək, -zka, adj. ekelhaft, widrig, verhasst, Cig., Rib.- M., C.; mnogotera mrzka reč, Trub.; m. pred Bogom, Trub.; mrzko mi je nad čim, ich verabscheue etwas, Jan.; Gospodu je mrzko nad temi, ki kri prelivajo, Dalm., Trub.; — abscheulich, V.-Cig., Jan., ogr.- C.; mrzke gobe (o strupenih gobah), Danj. (Posv. p.).
  58. mŕzəł, -zla, adj. kalt; mrzla soba, peč; mrzlo je; — ( fig.) mrzlo sprejemanje, kalte Aufnahme, Jap. (Prid.); — mrzla žlahta, weitschichtige Verwandtschaft, M.; mrzli stric, mrzla teta = bratranec, bratranka očetu, Št.
  59. mrzẹ̑nje, n. der Abscheu, der Ekel, Cig., Jan.
  60. mrzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) kalt sein, frieren, Mur., C.; — 2) mrzi mi kaj, es ekelt mich etwas an, es verdrießt mich, ich verabscheue es, Mur., Cig., Jan.; delo mu mrzi, er ist arbeitsscheu, Levst. (Nauk); — tudi: mrzi me kaj, Cig.; jed me mrzi, Svet. (Rok.); jel ga je mrzeti dolgi pot, LjZv.; — 3) mrzi se mi kaj, es ekelt o. widert mich an, Mur., Cig., Jan.; jed se mi mrzi, V.-Cig.; mrzi se mi nad čim, Cig.; mrzi se nam od njih, ogr.- Valj. (Rad); — vsega se mi je mrzelo, Glas.; — 4) verabscheuen: m. na kaj, ogr.- C.; m. na delo, arbeitsscheu sein, Cig.; m. na vsak kmetiški napredek, LjZv.; m. kaj, koga, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  61. mrzı̑ja, f. der Ekel, ogr.- C.; m. je, njih (volkov) muziko poslušati, ogr.- Valj. (Rad).
  62. mrzíti, -ím, vb. impf. 1) = mrzeti, ekeln, Mik.; — 2) hassen: m. koga, Svet. (Rok.); jemandem gram sein, Jan. (H.).
  63. mȓzkati, -am, vb. impf. böse sein: m. na koga, C.
  64. mrzkǫ̑ča, f. die Abscheulichkeit, ogr.- C., kajk.- Valj.
  65. mrzkọ̑t, f. ein ekelhaftes Ding, Mik. (Et.).
  66. mrzkóta, f. der Ekel, C.; — etwas Ekelhaftes: taka mrzkota je okoli svinjskih hlevov, da nikdar tega, Notr.
  67. mrzlák, m. ein zu wenig eifriger Mensch: mnogoteri m. in ošabnež, Slom.
  68. mŕzləc, -zləca, (-zəłca), m. = studenec, die Quelle, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  69. mrzlę̑tina, f. = sladoled, Gefrorenes, Mur., C.
  70. mȓzlica, f. das Fieber, bes. das Wechselfieber; m. me trese, ich habe das Fieber; — lačna m., das Fressfieber, Cig.
  71. mȓzličnik, m. der Fieberklee, die dreiblättrige Zottenblume (menyanthes trifoliata), Cig., Tuš. (B.); — modri m., das Vergissmeinnicht, Hip. (Orb.).
  72. mrzlína, f. 1) die Kälte, der Frost, Mur., Cig.; — m. v srcu, kajk.- Valj. (Rad); — 2) = mrzlica: mrzlina ga tare, Svet. (Rok.).
  73. mrzljìv, -íva, adj. 1) = mrzek, ekelhaft, widrig, C.; — 2) verdrießlich, Mur.; ungehalten, Guts.- Cig.
  74. mrzljı̑vəc, -vca, m. der Sauertopf, Mur.
  75. mrzljı̑vka, f. ein verdrießliches Weib, Mur.
  76. mrzlóba, f. = mrzlota, der Kaltsinn, Mur., Cig.
  77. mrzlóbən, -bna, adj. kältlich, Cig.; — kaltsinnig, Mur., Cig.
  78. mrzlodúšən, -šna, adj. kaltsinnig, nk.
  79. mrzlodȗšje, n. der Kaltsinn: m. v občej stvari, Levst. (Zb. sp.).
  80. mrzlóta, f. 1) die Kälte; m. vode; deset stopinj (gradov) mrzlote; — 2) die Kälte ( fig.), die Lauigkeit, Cig., Jan.
  81. mŕzniti, * -nem, vb. impf. frieren, zu Eis werden, Cig., Mik.
  82. mrzóba, f. der Greuel, Krelj; — ekelhafter Schmutz, Kast.- C.
  83. mrzǫ̑ča, f. die Abscheulichkeit, ogr.- C.
  84. mrzóta, f. 1) die Kälte, Mik.; — 2) der Ekel, der Abscheu, Meg.- C., Krelj.
  85. mrzútati, -am, vb. impf. dež mrzuta, es regnet kleinweise, C.
  86. mržénje, n. das Hassen, kajk.- Valj. (Rad).
  87. mȓžnja, f. 1) der Ekel, Jan., C.; — die Unlust, Jan., C.; der Widerwille, die Abneigung, C.; — 2) der Hass, Jan., C., nk.; — hs.
  88. mȗca, f. 1) (po otročje) die Katze; — 2) das Kätzchen ( bot.), Mur., C.; — prim. it. mucia, die Katze, bav. mutz, mutzen.
  89. mȗcar, -rja, m. der Palmbusch, Jarn.
  90. mȗcati, -am, vb. impf. 1) stammeln, stottern, C.; — 2) zögernd etwas thun, C.; — prim. bav. motzen.
  91. múcevəc, -vca, m. der Palmbusch, Jarn., Mur., Cig.
  92. mȗcika, f. 1) das Kätzchen; — 2) das Kätzchen ( bot.); — 3) die Schneeflocke: burja se igra z belimi mucikami, SlN.
  93. múcina, f. neka sekira, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. it. mozzare, abhauen.
  94. mȗckovəc, -vca, m. die Sahlweide (salix caprea), Cig.
  95. mučeníca, f. 1) die Märtyrerin, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Passionsblume (passiflora), Cig., Tuš. (B.).
  96. mučénje, n. das Peinigen, das Martern, nk.
  97. mučílọ, n. das Marterwerkzeug, die Folter, Cig., Jan., nk.
  98. mučı̑təv, -tve, f. das Martern, Jan. (H.).
  99. múčiti, -im, vb. impf. martern, quälen, peinigen, plagen, Mur., Cig., Jan., nk.; (močiti) ogr.- C.; m. se, sich plagen, sich abmühen, Mur., nk.
  100. mučı̑tva, f. das Martern, (moč-) ogr.- C.

   49.201 49.301 49.401 49.501 49.601 49.701 49.801 49.901 50.001 50.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA