Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.639-49.738)

  1. 2. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. einen Murrlaut vernehmen lassen, mucksen, C.
  2. mŕknjenje, n. 1) die Verfinsterung, die Finsternis: solnčno, mesečno m.; — 2) das Blinzen, Mur.
  3. mrkòt, -óta, m. das Gemurre, C.
  4. mrkúša, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — svoje ime kravi, Vreme- Erj. (Torb.).
  5. mȓkva, f. = mrkev, Mur., SlGosp.- C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.), Tuš. (R.).
  6. mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Ptujsko polje- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
  7. mrlȃd, f. das Aas, Cig., M., ogr.- C.
  8. mrlȃdina, f. das Aas, M., Z.
  9. mȓləc, -lca, m. der Todte, die Leiche, Meg., Jan., C.; mrlca neso vunkaj, Trub.; (mrłəc?).
  10. mrlẹ̑d, f. der Sauertopf, Mik.
  11. mrlẹ̑nje, n. schwaches Brennen, schwacher Schimmer, Cig., Jan., M.
  12. mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Krn- Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.
  13. mrletı̑n, m. der Schwächling, Jan.
  14. mrlę̑tina, f. das Aas, Mur.
  15. mrlę̑vza, f. neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  16. mrlẹ́za, f. počasen in mrtev človek, Dol.
  17. mrlẹ̑zga, f. = mrleza, schläfriger Mensch, Mik.; pos. človek, ki počasi jé, Dol.
  18. mrlẹ́zgati, -am, vb. impf. počasi, izbirčno jesti, Dol., Ip., GBrda.
  19. mrlìč, -íča, m. die Leiche, der Leichnam; mrliča imajo v hiši; mrliča nesejo; — tudi mŕlič, -íča, na vzhodu.
  20. mrlíčica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Polj.
  21. mrlı̑čnica, f. die Todtenkammer, C., Levst. (Pril.).
  22. mrlíhanje, n. schwaches Brennen, schwacher Schimmer, Jan.
  23. mrlíhati, -am, vb. impf. schwach brennen, schwach schimmern, Jarn., Jan.
  24. mrlíka, f. usehlo, a še stoječe drevo, Ip., Trnovo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  25. mrlína, f. das Aas, Cig., Jan., M., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
  26. mrlı̑njak, m. die Aasfliege, C.; — der Aaskäfer, C.
  27. mrlíšče, n. der Sterbeort, DZ.
  28. mrlı̑ščnica, f. die Todtenkammer, das Todtenhaus, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Nov.
  29. mrlı̑ški, adj. Leichen-, Cig., Jan., DZ.; m. oglednik, der Todtenbeschauer, Levst. (Nauk).
  30. mrlízgati, -am, vb. impf. 1) = mrlezgati, langsam, ohne Lust, wählerisch essen, Jarn., C., Dol.; — 2) mit dem Wasser plätschern ("pritscheln"), Mur., Cig.
  31. mrljȃd, f. = mrlad, das Aas, C.
  32. mrlȗn, m. ein dummer, alberner, schwachsinniger Mensch, ( prim. ben.-it. murlon = sciocco), Štrek. (Arch.).
  33. mŕmər, -mra, m. das Gemurmel, C.
  34. mrmrálọ, n. der Murrkopf, der Griesgram.
  35. mrmrȃnje, n. das Murren.
  36. mrmráti, -ȃm, vb. impf. murren, murmeln; m. na kaj, gegen etwas murren, Vrt.
  37. mrmràv, -áva, adj. brummig, mürrisch.
  38. mrmrȃvəc, -vca, m. der Murrer, der Murrkopf; v nevolji smo mrmravci, v sreči gizdavci, C.
  39. mrmrȃvkati, -am, vb. impf. murren, raunzen (o mačkah), Guts., Mur., Cig.
  40. mȓmrež, m. ein mürrischer Mensch, Cig.
  41. mrnjàv, -áva, adj. mürrisch, brummig: m. pes, človek, C.
  42. mrnjȃvəc, -vca, m. ein mürrischer Mensch, Trst. (Let.).
  43. mrnjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, vzhŠt.- C., kajk.- Kres.
  44. mrōž, m. das Wallross (trichecus rosmarus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — češ.
  45. mŕšav, adj. 1) mager, abgezehrt, Habd., Cig., Jan., Prip., BlKr.- Mik.; — 2) struppig, C.; zerzaust: dekla mršavih las, Jurč.
  46. mrščálica, f. der Schüttelfrost: neka m. jih strese, Nov.
  47. mrščȃnje, n. rieselndes Gefühl, Cig.; — der Rheumatismus, C.
  48. mŕščati, -ím, vb. impf. 1) rieseln, fein regnen, Dol.; jarbola se pomaka v mrščeče pene, Glas.; — 2) rieseln (vom Gefühl), Jan.; po kosteh mi mršči, ich habe den Rheumatismus, C.
  49. mŕščiti, -im, vb. impf. 1) runzeln: čelo m., Cig.; m. se, runzelig werden, Cig., Jan.; — 2) m. se, sich sträuben: bolnemu živinčetu se mršči dlaka, Cig.; — 3) m. se, ein finsteres Gesicht machen, vzhŠt.- C.; — prim. hs. mrska, die Runzel.
  50. mršè, -ę́ta, n. das Hausthier, C.; — die Schindmähre, Z.
  51. mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
  52. mršẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach regnen, Cig.; — 2) mrší = droban sneg pada, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. mrščeti? prim. mrščati.
  53. mršę̑tina, f. das Aas, C.; — slaba govedina, C., Z.
  54. mrševı̑t, adj. struppig, C.
  55. mŕšina, f. das Aas, Mur., Polj.; — (psovka), = mrha, Polj.
  56. mŕšiti, -im, vb. impf. 1) zausen, in Unordnung bringen: lase m., Cig., Jan., SlGor., Fr.- C.; niti m., SlGor., Fr.- C.; — 2) faulenzen: bomo li mršili ali lenjarili? SlN.; prim. mršast.
  57. 1. mȓšji, adj. Aas-, Mur.; aashaft, aasig, Mur., Cig., Jan.
  58. 2. mȓšji, adj. viehisch, C.
  59. mȓšnat, adj. 1) aashaft, Cig.; — 2) struppig.
  60. mȓšnik, m. 1) der Aasgeier, C., Svet. (Rok.); — = kokošar, skobec, Gor.; — 2) der Aaskäfer, Jan.
  61. mršnják, m. fauler Mensch, C.
  62. mrtẹ́łən, -łna, adj. sterblich, ogr.- M.; mrtelno telo, C.
  63. mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče- Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
  64. mrtı̑ja, f. der Todfall, Z., Svet. (Rok.).
  65. mrtučljìv, -íva, adj. = zmeren, mäßig, besonnen, ogr.- C., M.; — pogl. mertučljiv.
  66. mrtúd, m. der Schlaganfall; — pogl. mrtvoud.
  67. mrtváč, m. träge, faule Mannsperson, Mur., C., Mik., vzhŠt.
  68. mrtváča, f. träge, faule Weibsperson, Mur., Mik.
  69. mrtváčən, -čna, adj. sterblich, Dict.
  70. mrtváčenje, n. das Abtödten, Mur.
  71. mrtváčina, f. das Aas, Cig., Štrek.
  72. mrtváčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) abtödten, fühllos machen, Mur., C., Z.; m. počutke, Guts.; — 2) peinigen, C.
  73. mrtváčnica, f. 1) die Leichenkammer, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) pl. mrtvačnice, rothe Flecken auf der Haut, Peteschen, Hip.
  74. mrtvák, m. 1) der Todte, die Leiche, M., Z., Danj.- Valj. (Rad); — 2) mrtva čebela, Gor.; — 3) ein träger, fauler Mensch, C., Z., vzhŠt.; — mrtvake preganjati, faulenzen, Št.- M.; = mrtvake prodajati, Jan. (H.).
  75. mrtvȃl, f. = mrtvaški list, der Todtenschein, Navr. (Let.), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. it. mortuale.
  76. mrtvár, -rja, m. der Todtengräber, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  77. mrtváščica, f. 1) die Agonie, die Todeszuckungen, Cig., M., C., Z.; m. ga trese, er hat Todeszuckungen, C., Z.; v mrtvaščici ležati, in den letzten Zügen liegen, Svet. (Rok.); — 2) der Mauerspecht (certhia muraria), Cig., Frey. (F.).
  78. mrtváščina, f. 1) das Todte, Jan.; diši po mrtvaščini, Dol.- Mik.; — 2) die Todtengebür, die Verlassgebür, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad).
  79. mrtváški, adj. 1) Todten-, Leichen, leichenartig; m. prt, m. duh; — 2) sterblich: mrtvaško telo, mrtvaški človek, Dalm., Kast., Jsvkr.; mrtvaško življenje, Bas.; — 3) tödtlich: mrtvaško sovražiti, Jsvkr.
  80. mrtvè, -ę́ta, m. ein träger Mensch, Mur.
  81. mrtvę́čən, -čna, adj. = mrtvaški, ogr.- M., C.; mrtvečna pesem, ogr.- C.; ( nam. mrtvačen?).
  82. mrtvəčína, f. das Aas, Levst. (Nauk), DZ., LjZv.; (mrtvę́čina, Mur.; pogl. mrtvačina).
  83. mrtvę́čji, adj. = mrtvaški, Mur.; mrtvečja (-ča) kri, Guts. (Res.).
  84. mrtvę̑n, adj. abgestorben, alt: mrtvena otroba, nicht mehr gebärender Mutterleib, C.
  85. mrtvénje, n. das Abtödten, Cig., ZgD.; — pogl. mrtvljenje.
  86. mȓtvež, m. 1) ein träger, melancholischer Mensch, C.; — 2) na mrtvež leži, er liegt da, als ob er todt wäre, Zora.
  87. mrtvíca, f. 1) die Schlafsucht, die Lethargie, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) die Gicht, Jarn., Mur.; — 3) die humuslose Erde, Cig., Jan., M., Št., Gor.; predobro prst z mrtvico zmešati, Pirc; spodnja prst, ki pri globocem oranju pride na vrh, Koborid, Lašče- Erj. (Torb.); — 4) das Altwasser, DZkr.; — 5) die Taubnessel (lamium), Jarn., Kr.- Valj. (Rad); — 6) die Oberhaut, die Epidermis, Gor.- DSv.; — 7) = mrtva čebela, Levst. (Beč.).
  88. mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.
  89. mrtvíčenje, n. die Abtödtung: m. svojega telesa, Cv.
  90. mrtvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. abtödten, ertödten, Cig., ZgD.; meso m., Cig.; svoje telo m., Cv.
  91. mrtvı̑ja, f. das Todtenofficium, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  92. mrtvíka, f. der Mastixbaum (pistacia lentiscus), Z., Tuš. (B.).
  93. mrtvíkovəc, -vca, m. der Kreuzdorn (rhamnus), Medv. (Rok.).
  94. mrtvílọ, n. die Schlafsucht, die Lethargie, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — ( fig.) die Erstarrung, die Erschlaffung, C., Nov., nk.; m. (na literarnem polju), Erj. (Izb. sp.).
  95. mrtvína, f. 1) ein todter Körper, das Aas, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., ZgD.; gnijoče mrtvine, Vrtov. (Km. k.); — 2) = mrtvica, die humuslose Erde, Gor.; — 3) ein liegendes (todtes) Gut, Jan.; — 4) die Begräbnisgebür, C., Z.; — 5) die Heckenkirsche (lonicera), Jan., C.
  96. mrtvı̑nčək, -čka, m. dem. mrtvinec, scheintodtes Kind, V.-Cig.
  97. mrtvı̑nəc, -nca, m. der Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  98. mrtvı̑nka, f. die Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  99. mrtvíšče, n. 1) der Richtplatz, Guts., Cig.; — 2) das Leichenfeld, Jan.; — 3) der Friedhof, Jan., SlGosp.- C.
  100. mrtvíti, -ím, vb. impf. 1) abtödten, kasteien, Cig., C., ZgD.; svoje hudobne želje m., Burg.; — m. se, sich abtödten, Cig.; — 2) schwächen, C.; danes me mrzlica že ni tresla, samo mrtvila me je, Notr.- Erj. (Torb.).

   49.139 49.239 49.339 49.439 49.539 49.639 49.739 49.839 49.939 50.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA