Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.601-49.700)

  1. mrgoljȃd, f. das wimmelnde Ungeziefer, Cig.
  2. mrgoljȃva, f. das Gewimmel, das Durcheinander ( z. B. von Menschen), Cig.
  3. 1. mŕha, f. das Aas; pasja, mačja m., C.; orli čutijo mrho, Jsvkr.
  4. 2. mŕha, f. das Vieh, Habd.- Mik., C.; — die Mähre; kupil sem neko mrho, ki ni za rabo; — psovka: mrha ti grda! — prim. marha; stvn. meriha, marha, nvn. Mähre, Mik. (Et.).
  5. mrháč, m. 1) ein elendes Thier, C.; — 2) der Faulenzer, C.
  6. mrháča, f. psovka živali: kaj pa ste imeli s psom, da vas je, mrhača, tako oklal? Bes.
  7. mȓhar, -rja, m. 1) der Aasfresser, Cig., SlN.; topi mrhar (o jastrebu), Erj. (Izb. sp.); — = medved, Frey. (F.); — der Aasgeier (neophron percnopterus), Cig., Jan., Erj. (Z.); — die Aasfliege, Jarn., C.; — 2) der Abdecker, der Schinder, Cig., Jan.
  8. mȓharica, f. die Aasfresserin, Cig.; — die Aasfliege, Z.
  9. mrháriti, -ȃrim, vb. impf. z "mrho" psovati, Fr.- C.
  10. mŕhavəc, -vca, m. mrhav človek (psovka), Zora.
  11. mȓhež, m. = medved, SlN.; — prim. mrhar 1).
  12. mŕhinja, f. die Mähre, Svet. (Rok.).
  13. mrhobȓbəc, -bca, m. der Aaskäfer, Cig.
  14. mrhodę̑rəc, -rca, m. der Abdecker, der Schinder, Cig.
  15. mrhodę̑rnica, f. das Gebäude des Abdeckers, die Abdeckerei, Cig.
  16. mrhojẹ̀d, -jẹ́da, adj. aasfressend, Cig.; mrhojedi jastreb, Erj. (Izb. sp.).
  17. mrhojẹ̑dəc, -dca, m. der Aasfresser, Jan.
  18. mrhojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig., Jan.; mrhojẹ̑dna ptica, der Aasvogel, Cig.; mrhojedna muha, die Aasfliege, Jan.
  19. mrhojẹ́dina, f. der Aasfraß (als Lockmittel ausgesetzt), Z.
  20. mrhojẹ̑dnica, f. die Aasfliege, Jan.
  21. mrhóta, f. das Aas, C.
  22. mrhovína, f. das Aas; das Aasfleisch; mrhovino žreti.
  23. mrhovı̑nəc, -nca, m. der Aasgeier, C.
  24. mrhovíšče, n. der Aasplatz, DZ.; der Schindanger, Jan.
  25. mrhožéljən, -ljna, adj. aasgierig, Cig.
  26. mrhožŕtən, -tna, adj. aasfressend, Cig., Jan.
  27. 1. mȓk, m. die Verfinsterung: solnčni, mesečni m., die Sonnen-, Mondesfinsternis, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Zora; polni, obročasti, delni m., totale, ringförmige, partielle Finsternis, Jes.; — das Dunkel, (tudi o barvi), C.
  28. 2. mȓk, m. 1) das Murren, C.; ni kvrka ni mrka, Ist.- C.; — 2) malobeseden, nepriljuden človek, SlGor.
  29. mrkáč, m. 1) oven za pleme, der Schafbock, der Widder; — psovka pohotnemu človeku, Z.; — = kozel, Mur., Cig.; — 2) der Vielzopf, eine Art Seestern, V.-Cig.; — 3) der Zweizahn (bidens tripartita), (menda zaradi dveh zob na plodu, ki sta dvema rožičkoma podobna), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  30. mȓkaj, ( gen. mrčę́sa, Dol.), m. 1) das Ungeziefer, (mrkej) Mik., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) psovka, C.; ti mrkaj ti! Dol.; — tudi: mrkàj, Jan.; ne bodi mrkaj ("mrké")! Olimje ( Št.)- Kres; — prim. markaj.
  31. mȓkàk, adj. = markak, marikak, ausgelassen, Jan., Mur.
  32. mŕkanje, n. das Brunften der Schafe und Ziegen, M., Z.
  33. mŕkati, mȓkam, vb. impf. 1) sich verfinstern: solnce luna mrka; m. se, dämmern, Abend werden, C.; — 2) blinzeln, Mur., Met., Mik.; z očmi m., mit den Augen winken, C.
  34. mŕkəł, -kla, adj. finster, düster, Jan., Cig. (T.), nk.
  35. mŕkəv, -kve, f. die gelbe Rübe, die Möhre (daucus carota), Jan., M., Rib.- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); eine verkümmerte gelbe Rübe, Lašče- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.
  36. mrkẹ́vati, -am, vb. impf. sich verfinstern (von Gestirnen), Jan.; solnce mrkeva, Mik., Notr.
  37. mŕkəvca, f. dem. mrkev; = mrkvica, Dol., Gor., SlGor.; Repa, mrkevca, zelje, Danj. (Posv. p.).
  38. 1. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. 1) sich verfinstern; solnce, mesec mrkne; (tudi impf., Št.); — 2) blinzen, Mur.
  39. 2. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. einen Murrlaut vernehmen lassen, mucksen, C.
  40. mŕknjenje, n. 1) die Verfinsterung, die Finsternis: solnčno, mesečno m.; — 2) das Blinzen, Mur.
  41. mrkòt, -óta, m. das Gemurre, C.
  42. mrkúša, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — svoje ime kravi, Vreme- Erj. (Torb.).
  43. mȓkva, f. = mrkev, Mur., SlGosp.- C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.), Tuš. (R.).
  44. mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Ptujsko polje- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
  45. mrlȃd, f. das Aas, Cig., M., ogr.- C.
  46. mrlȃdina, f. das Aas, M., Z.
  47. mȓləc, -lca, m. der Todte, die Leiche, Meg., Jan., C.; mrlca neso vunkaj, Trub.; (mrłəc?).
  48. mrlẹ̑d, f. der Sauertopf, Mik.
  49. mrlẹ̑nje, n. schwaches Brennen, schwacher Schimmer, Cig., Jan., M.
  50. mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Krn- Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.
  51. mrletı̑n, m. der Schwächling, Jan.
  52. mrlę̑tina, f. das Aas, Mur.
  53. mrlę̑vza, f. neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  54. mrlẹ́za, f. počasen in mrtev človek, Dol.
  55. mrlẹ̑zga, f. = mrleza, schläfriger Mensch, Mik.; pos. človek, ki počasi jé, Dol.
  56. mrlẹ́zgati, -am, vb. impf. počasi, izbirčno jesti, Dol., Ip., GBrda.
  57. mrlìč, -íča, m. die Leiche, der Leichnam; mrliča imajo v hiši; mrliča nesejo; — tudi mŕlič, -íča, na vzhodu.
  58. mrlíčica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Polj.
  59. mrlı̑čnica, f. die Todtenkammer, C., Levst. (Pril.).
  60. mrlíhanje, n. schwaches Brennen, schwacher Schimmer, Jan.
  61. mrlíhati, -am, vb. impf. schwach brennen, schwach schimmern, Jarn., Jan.
  62. mrlíka, f. usehlo, a še stoječe drevo, Ip., Trnovo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  63. mrlína, f. das Aas, Cig., Jan., M., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
  64. mrlı̑njak, m. die Aasfliege, C.; — der Aaskäfer, C.
  65. mrlíšče, n. der Sterbeort, DZ.
  66. mrlı̑ščnica, f. die Todtenkammer, das Todtenhaus, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Nov.
  67. mrlı̑ški, adj. Leichen-, Cig., Jan., DZ.; m. oglednik, der Todtenbeschauer, Levst. (Nauk).
  68. mrlízgati, -am, vb. impf. 1) = mrlezgati, langsam, ohne Lust, wählerisch essen, Jarn., C., Dol.; — 2) mit dem Wasser plätschern ("pritscheln"), Mur., Cig.
  69. mrljȃd, f. = mrlad, das Aas, C.
  70. mrlȗn, m. ein dummer, alberner, schwachsinniger Mensch, ( prim. ben.-it. murlon = sciocco), Štrek. (Arch.).
  71. mŕmər, -mra, m. das Gemurmel, C.
  72. mrmrálọ, n. der Murrkopf, der Griesgram.
  73. mrmrȃnje, n. das Murren.
  74. mrmráti, -ȃm, vb. impf. murren, murmeln; m. na kaj, gegen etwas murren, Vrt.
  75. mrmràv, -áva, adj. brummig, mürrisch.
  76. mrmrȃvəc, -vca, m. der Murrer, der Murrkopf; v nevolji smo mrmravci, v sreči gizdavci, C.
  77. mrmrȃvkati, -am, vb. impf. murren, raunzen (o mačkah), Guts., Mur., Cig.
  78. mȓmrež, m. ein mürrischer Mensch, Cig.
  79. mrnjàv, -áva, adj. mürrisch, brummig: m. pes, človek, C.
  80. mrnjȃvəc, -vca, m. ein mürrischer Mensch, Trst. (Let.).
  81. mrnjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, vzhŠt.- C., kajk.- Kres.
  82. mrōž, m. das Wallross (trichecus rosmarus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — češ.
  83. mŕšav, adj. 1) mager, abgezehrt, Habd., Cig., Jan., Prip., BlKr.- Mik.; — 2) struppig, C.; zerzaust: dekla mršavih las, Jurč.
  84. mrščálica, f. der Schüttelfrost: neka m. jih strese, Nov.
  85. mrščȃnje, n. rieselndes Gefühl, Cig.; — der Rheumatismus, C.
  86. mŕščati, -ím, vb. impf. 1) rieseln, fein regnen, Dol.; jarbola se pomaka v mrščeče pene, Glas.; — 2) rieseln (vom Gefühl), Jan.; po kosteh mi mršči, ich habe den Rheumatismus, C.
  87. mŕščiti, -im, vb. impf. 1) runzeln: čelo m., Cig.; m. se, runzelig werden, Cig., Jan.; — 2) m. se, sich sträuben: bolnemu živinčetu se mršči dlaka, Cig.; — 3) m. se, ein finsteres Gesicht machen, vzhŠt.- C.; — prim. hs. mrska, die Runzel.
  88. mršè, -ę́ta, n. das Hausthier, C.; — die Schindmähre, Z.
  89. mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
  90. mršẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach regnen, Cig.; — 2) mrší = droban sneg pada, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. mrščeti? prim. mrščati.
  91. mršę̑tina, f. das Aas, C.; — slaba govedina, C., Z.
  92. mrševı̑t, adj. struppig, C.
  93. mŕšina, f. das Aas, Mur., Polj.; — (psovka), = mrha, Polj.
  94. mŕšiti, -im, vb. impf. 1) zausen, in Unordnung bringen: lase m., Cig., Jan., SlGor., Fr.- C.; niti m., SlGor., Fr.- C.; — 2) faulenzen: bomo li mršili ali lenjarili? SlN.; prim. mršast.
  95. 1. mȓšji, adj. Aas-, Mur.; aashaft, aasig, Mur., Cig., Jan.
  96. 2. mȓšji, adj. viehisch, C.
  97. mȓšnat, adj. 1) aashaft, Cig.; — 2) struppig.
  98. mȓšnik, m. 1) der Aasgeier, C., Svet. (Rok.); — = kokošar, skobec, Gor.; — 2) der Aaskäfer, Jan.
  99. mršnják, m. fauler Mensch, C.
  100. mrtẹ́łən, -łna, adj. sterblich, ogr.- M.; mrtelno telo, C.

   49.101 49.201 49.301 49.401 49.501 49.601 49.701 49.801 49.901 50.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA