Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (49.601-49.700)
-
mrgoljȃd, f. das wimmelnde Ungeziefer, Cig.
-
mrgoljȃva, f. das Gewimmel, das Durcheinander ( z. B. von Menschen), Cig.
-
1. mŕha, f. das Aas; pasja, mačja m., C.; orli čutijo mrho, Jsvkr.
-
2. mŕha, f. das Vieh, Habd.- Mik., C.; — die Mähre; kupil sem neko mrho, ki ni za rabo; — psovka: mrha ti grda! — prim. marha; stvn. meriha, marha, nvn. Mähre, Mik. (Et.).
-
mrháč, m. 1) ein elendes Thier, C.; — 2) der Faulenzer, C.
-
mrháča, f. psovka živali: kaj pa ste imeli s psom, da vas je, mrhača, tako oklal? Bes.
-
mȓhar, -rja, m. 1) der Aasfresser, Cig., SlN.; topi mrhar (o jastrebu), Erj. (Izb. sp.); — = medved, Frey. (F.); — der Aasgeier (neophron percnopterus), Cig., Jan., Erj. (Z.); — die Aasfliege, Jarn., C.; — 2) der Abdecker, der Schinder, Cig., Jan.
-
mȓharica, f. die Aasfresserin, Cig.; — die Aasfliege, Z.
-
mrháriti, -ȃrim, vb. impf. z "mrho" psovati, Fr.- C.
-
mŕhavəc, -vca, m. mrhav človek (psovka), Zora.
-
mȓhež, m. = medved, SlN.; — prim. mrhar 1).
-
mŕhinja, f. die Mähre, Svet. (Rok.).
-
mrhobȓbəc, -bca, m. der Aaskäfer, Cig.
-
mrhodę̑rəc, -rca, m. der Abdecker, der Schinder, Cig.
-
mrhodę̑rnica, f. das Gebäude des Abdeckers, die Abdeckerei, Cig.
-
mrhojẹ̀d, -jẹ́da, adj. aasfressend, Cig.; mrhojedi jastreb, Erj. (Izb. sp.).
-
mrhojẹ̑dəc, -dca, m. der Aasfresser, Jan.
-
mrhojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig., Jan.; mrhojẹ̑dna ptica, der Aasvogel, Cig.; mrhojedna muha, die Aasfliege, Jan.
-
mrhojẹ́dina, f. der Aasfraß (als Lockmittel ausgesetzt), Z.
-
mrhojẹ̑dnica, f. die Aasfliege, Jan.
-
mrhóta, f. das Aas, C.
-
mrhovína, f. das Aas; das Aasfleisch; mrhovino žreti.
-
mrhovı̑nəc, -nca, m. der Aasgeier, C.
-
mrhovíšče, n. der Aasplatz, DZ.; der Schindanger, Jan.
-
mrhožéljən, -ljna, adj. aasgierig, Cig.
-
mrhožŕtən, -tna, adj. aasfressend, Cig., Jan.
-
1. mȓk, m. die Verfinsterung: solnčni, mesečni m., die Sonnen-, Mondesfinsternis, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Zora; polni, obročasti, delni m., totale, ringförmige, partielle Finsternis, Jes.; — das Dunkel, (tudi o barvi), C.
-
2. mȓk, m. 1) das Murren, C.; ni kvrka ni mrka, Ist.- C.; — 2) malobeseden, nepriljuden človek, SlGor.
-
mrkáč, m. 1) oven za pleme, der Schafbock, der Widder; — psovka pohotnemu človeku, Z.; — = kozel, Mur., Cig.; — 2) der Vielzopf, eine Art Seestern, V.-Cig.; — 3) der Zweizahn (bidens tripartita), (menda zaradi dveh zob na plodu, ki sta dvema rožičkoma podobna), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
-
mȓkaj, ( gen. mrčę́sa, Dol.), m. 1) das Ungeziefer, (mrkej) Mik., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) psovka, C.; ti mrkaj ti! Dol.; — tudi: mrkàj, Jan.; ne bodi mrkaj ("mrké")! Olimje ( Št.)- Kres; — prim. markaj.
-
mȓkàk, adj. = markak, marikak, ausgelassen, Jan., Mur.
-
mŕkanje, n. das Brunften der Schafe und Ziegen, M., Z.
-
mŕkati, mȓkam, vb. impf. 1) sich verfinstern: solnce luna mrka; m. se, dämmern, Abend werden, C.; — 2) blinzeln, Mur., Met., Mik.; z očmi m., mit den Augen winken, C.
-
mŕkəł, -kla, adj. finster, düster, Jan., Cig. (T.), nk.
-
mŕkəv, -kve, f. die gelbe Rübe, die Möhre (daucus carota), Jan., M., Rib.- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); eine verkümmerte gelbe Rübe, Lašče- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.
-
mrkẹ́vati, -am, vb. impf. sich verfinstern (von Gestirnen), Jan.; solnce mrkeva, Mik., Notr.
-
mŕkəvca, f. dem. mrkev; = mrkvica, Dol., Gor., SlGor.; Repa, mrkevca, zelje, Danj. (Posv. p.).
-
1. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. 1) sich verfinstern; solnce, mesec mrkne; (tudi impf., Št.); — 2) blinzen, Mur.
-
2. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. einen Murrlaut vernehmen lassen, mucksen, C.
-
mŕknjenje, n. 1) die Verfinsterung, die Finsternis: solnčno, mesečno m.; — 2) das Blinzen, Mur.
-
mrkòt, -óta, m. das Gemurre, C.
-
mrkúša, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — svoje ime kravi, Vreme- Erj. (Torb.).
-
mȓkva, f. = mrkev, Mur., SlGosp.- C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.), Tuš. (R.).
-
mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Ptujsko polje- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
-
mrlȃd, f. das Aas, Cig., M., ogr.- C.
-
mrlȃdina, f. das Aas, M., Z.
-
mȓləc, -lca, m. der Todte, die Leiche, Meg., Jan., C.; mrlca neso vunkaj, Trub.; (mrłəc?).
-
mrlẹ̑d, f. der Sauertopf, Mik.
-
mrlẹ̑nje, n. schwaches Brennen, schwacher Schimmer, Cig., Jan., M.
-
mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Krn- Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.
-
mrletı̑n, m. der Schwächling, Jan.
-
mrlę̑tina, f. das Aas, Mur.
-
mrlę̑vza, f. neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
-
mrlẹ́za, f. počasen in mrtev človek, Dol.
-
mrlẹ̑zga, f. = mrleza, schläfriger Mensch, Mik.; pos. človek, ki počasi jé, Dol.
-
mrlẹ́zgati, -am, vb. impf. počasi, izbirčno jesti, Dol., Ip., GBrda.
-
mrlìč, -íča, m. die Leiche, der Leichnam; mrliča imajo v hiši; mrliča nesejo; — tudi mŕlič, -íča, na vzhodu.
-
mrlíčica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Polj.
-
mrlı̑čnica, f. die Todtenkammer, C., Levst. (Pril.).
-
mrlíhanje, n. schwaches Brennen, schwacher Schimmer, Jan.
-
mrlíhati, -am, vb. impf. schwach brennen, schwach schimmern, Jarn., Jan.
-
mrlíka, f. usehlo, a še stoječe drevo, Ip., Trnovo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
-
mrlína, f. das Aas, Cig., Jan., M., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
-
mrlı̑njak, m. die Aasfliege, C.; — der Aaskäfer, C.
-
mrlíšče, n. der Sterbeort, DZ.
-
mrlı̑ščnica, f. die Todtenkammer, das Todtenhaus, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Nov.
-
mrlı̑ški, adj. Leichen-, Cig., Jan., DZ.; m. oglednik, der Todtenbeschauer, Levst. (Nauk).
-
mrlízgati, -am, vb. impf. 1) = mrlezgati, langsam, ohne Lust, wählerisch essen, Jarn., C., Dol.; — 2) mit dem Wasser plätschern ("pritscheln"), Mur., Cig.
-
mrljȃd, f. = mrlad, das Aas, C.
-
mrlȗn, m. ein dummer, alberner, schwachsinniger Mensch, ( prim. ben.-it. murlon = sciocco), Štrek. (Arch.).
-
mŕmər, -mra, m. das Gemurmel, C.
-
mrmrálọ, n. der Murrkopf, der Griesgram.
-
mrmrȃnje, n. das Murren.
-
mrmráti, -ȃm, vb. impf. murren, murmeln; m. na kaj, gegen etwas murren, Vrt.
-
mrmràv, -áva, adj. brummig, mürrisch.
-
mrmrȃvəc, -vca, m. der Murrer, der Murrkopf; v nevolji smo mrmravci, v sreči gizdavci, C.
-
mrmrȃvkati, -am, vb. impf. murren, raunzen (o mačkah), Guts., Mur., Cig.
-
mȓmrež, m. ein mürrischer Mensch, Cig.
-
mrnjàv, -áva, adj. mürrisch, brummig: m. pes, človek, C.
-
mrnjȃvəc, -vca, m. ein mürrischer Mensch, Trst. (Let.).
-
mrnjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, vzhŠt.- C., kajk.- Kres.
-
mrōž, m. das Wallross (trichecus rosmarus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — češ.
-
mŕšav, adj. 1) mager, abgezehrt, Habd., Cig., Jan., Prip., BlKr.- Mik.; — 2) struppig, C.; zerzaust: dekla mršavih las, Jurč.
-
mrščálica, f. der Schüttelfrost: neka m. jih strese, Nov.
-
mrščȃnje, n. rieselndes Gefühl, Cig.; — der Rheumatismus, C.
-
mŕščati, -ím, vb. impf. 1) rieseln, fein regnen, Dol.; jarbola se pomaka v mrščeče pene, Glas.; — 2) rieseln (vom Gefühl), Jan.; po kosteh mi mršči, ich habe den Rheumatismus, C.
-
mŕščiti, -im, vb. impf. 1) runzeln: čelo m., Cig.; m. se, runzelig werden, Cig., Jan.; — 2) m. se, sich sträuben: bolnemu živinčetu se mršči dlaka, Cig.; — 3) m. se, ein finsteres Gesicht machen, vzhŠt.- C.; — prim. hs. mrska, die Runzel.
-
mršè, -ę́ta, n. das Hausthier, C.; — die Schindmähre, Z.
-
mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
-
mršẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach regnen, Cig.; — 2) mrší = droban sneg pada, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. mrščeti? prim. mrščati.
-
mršę̑tina, f. das Aas, C.; — slaba govedina, C., Z.
-
mrševı̑t, adj. struppig, C.
-
mŕšina, f. das Aas, Mur., Polj.; — (psovka), = mrha, Polj.
-
mŕšiti, -im, vb. impf. 1) zausen, in Unordnung bringen: lase m., Cig., Jan., SlGor., Fr.- C.; niti m., SlGor., Fr.- C.; — 2) faulenzen: bomo li mršili ali lenjarili? SlN.; prim. mršast.
-
1. mȓšji, adj. Aas-, Mur.; aashaft, aasig, Mur., Cig., Jan.
-
2. mȓšji, adj. viehisch, C.
-
mȓšnat, adj. 1) aashaft, Cig.; — 2) struppig.
-
mȓšnik, m. 1) der Aasgeier, C., Svet. (Rok.); — = kokošar, skobec, Gor.; — 2) der Aaskäfer, Jan.
-
mršnják, m. fauler Mensch, C.
-
mrtẹ́łən, -łna, adj. sterblich, ogr.- M.; mrtelno telo, C.
49.101 49.201 49.301 49.401 49.501 49.601 49.701 49.801 49.901 50.001
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani