Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.539-49.638)

  1. mrcinojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig.
  2. mrcı̑nščak, m. psovka, C.; — prim. mrcina.
  3. mŕckati, -am, vb. impf. murrende oder knurrende Laute von sich geben (vom Hornvieh), Mur.; = 2. mrčati, C.
  4. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
  5. mrcvárjenje, n. das Misshandeln, das Martern, Valj. (Rad), ZgD.
  6. 1. mȓč, m. der Höhenrauch, Krn- Erj. (Torb.), Tolm., Glas.
  7. 2. mȓč, m. der sinnliche Trieb: mrč ga žene, M., Z.
  8. mrčȃnje, n. das Knurren, Mur.
  9. 1. mŕčati, -ím, vb. impf. 1) sich verfinstern, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); solnce mrči, C., Notr.- Levst. (M.); luna mrči, C.; luna začne mrčati, Nkol.- C.; — 2) trübe sein (vom Wetter), SlGor.- C., Z.; — 3) launen, übler Laune sein, Guts., Z.
  10. 2. mŕčati, -ím, vb. impf. knurren, Mur.; murren, Jan.; summen, M.; brummen: Orgle lepo mrčijo, Danj. (Posv. p.); vol mrči, Z.; — meckern, Mik. (Et.).
  11. 3. mŕčati, -í, vb. impf. mrči = mršči, prši, es rieselt, M., C.; = iz megle drobi, C.
  12. mrčàv, -áva, adj. mürrisch, Jan. (H.); — trübe: mrčavo vreme, Z.
  13. mŕčən, -čna, adj. = mrčast, übelgelaunt, Jarn., Mur., Cig., Jan.
  14. mrčèz, -ę́za, m. = mrčes, Lašče- Levst. (M.).
  15. mrčę́zati, -am, vb. impf. schlecht brennen: luč mrčeza, C.; — prim. 1. mrčati.
  16. mrčljìv, -íva, adj. verdrießlich, misslaunig, Mur., Cig., Jan., SlN.
  17. mȓd, m. die Grimasse, SlGor.- C.
  18. mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.- M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  19. mrdánja, f. 1) der Steiß des Geflügels, Mur., Cig., Jan., Gor.- M., Mik.; — 2) keilförmiges Aneinanderreihen der Finger, Mur.; prste v kurjo mrdanjo povzeti, die Finger in Form eines Kegels zusammenlegen, Cig.; = kurjo mrdanjo storiti, delati, Cig., Vod. (Bab.).
  20. mȓdati, -am, vb. impf. 1) hin und her bewegen, Cig., Mik.; den Steiß hin und her bewegen (vom Federvieh), Cig.; z zadnjo oplatjo gibati (pri hoji), C., Ig (Dol.); z repom m., wedeln, Mur.; z nosom m., die Nase rümpfen, Dict., Mur., Cig., Krelj, Dol.; z usti m., den Mund aufwerfen, Dalm.; ungeschickt und mit Grimassen essen, C.; — z usti gibati a ne govoriti, Notr.; — mrdati, das Gesicht verziehen, Jan., C., M.; m. se, Grimassen schneiden, Jan.; — 2) sich begatten, C., Trst. (Let.).
  21. mŕdav, adj. schmollsüchtig, Jan. (H.).
  22. mŕdavəc, -vca, m. der Nasenrümpfer, Jan.
  23. mȓdavt, m. der immer die Nase rümpft, das Gesicht verzieht, Cig., Gor.- M.; — ein unruhiger Mensch, Mik.
  24. mȓdəc, -dca, m. ein saures, verzogenes Gesicht, eine unwillige Miene, Cig., Jan., C.; mrdec narediti, C.
  25. mrdẹ̑la, f. die Rümpfnase, Jan.
  26. mȓdež, m. das Trotzgesicht, C.
  27. mrdljáti, -ȃm, vb. impf. jesti in m. = jesti, kakor brezzob starček, C.
  28. mŕdniti, mȓdnem, vb. pf. eine Grimasse machen, M., C.; z nosom m., die Nase rümpfen, Cig., M., SlN.- C.
  29. mrdȗn, m. der Nasenrümpfer, Jan.
  30. 1. mrẹ́na, f. eine feine Haut, das Häutchen; — vodena m., das Schafhäutchen (das die Frucht im Mutterleibe umgibt), V.-Cig.; — das Zwerchfell, Danj.- Mik.; — m. na očesu, der Augenstar; mrena se mu dela, er bekommt den Star; mreno sneti iz punčice, Slom.; — die Milchhaut, die Breihaut, C.; — prim. lat. membrana, Mik. (Et.).
  31. 2. mrẹ́na, f. die Flussbarbe (barbus fluviatilis), Mur., Cig., Dol., Lašče- Erj. (Torb.); — prim. lat. muraena.
  32. mrẹnàt, -áta, adj. mit Häutchen versehen, häutig, Jan.
  33. 1. mrẹ́nica, f. dem. 1. mréna; das Häutchen; ušesna m., das Trommelfell, Cig., Jan.; živčna m., das Neurilemma, Erj. (Som.).
  34. mrẹ̑nič, m. neka riba v Blejskem jezeru, Erj. (Torb.).
  35. mrénje, n. das Sterben; die Sterblichkeit, die Mortalität, Cig. (T.); — das Sehnen, Cig.
  36. mrẹ̑nka, f. 1) eine in das Netzfell eingewickelte Wurstspeise, Mur.; eine Art Braten aus den Füllüberbleibseln der Weißwurst, vzhŠt.- C.; — der Netzbraten, der Jungferbraten, C.; — 2) ein dummes Weib, Mur.
  37. mrẹ́ti, mrèm, mrjèm, (mŕjem, mȓjem), vb. impf. 1) sterben; otroci so jeli mreti za kozami; mrjem od lakote, Trub.; — 2) m. za čim, sich nach etwas stark sehnen, schmachten, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); = m. po kom (čem) Cig.; v zakonu ne morejo se več videti, kateri so poprej eden po drugem mrli, Jap. (Prid.); — pomni: mę́rjem, vzhŠt.
  38. mrẹ́ža, f. das Netz; mreže plesti; mrežo nastaviti, ein Netz stellen; v mrežo se ujeti, ins Garn gehen; — (železna) mreža, das Gitter; — der Rost zum Braten; — stopinjska m., das Gradnetz ( geogr.), Jan., Jes.; — die Federwolke, Cig. (T.); — der Siebboden, Cig.; — 2) povodna m., neka alga (hydrodictyon), Tuš. (B.).
  39. mrẹ̑žar, -rja, m. 1) der Netzstricker, Cig., Jan.; — 2) der Netzjäger, Mur.
  40. mrẹ̑žarica, f. die Netzstrickerin, Cig.
  41. mrẹ́žən, -žna, adj. Netz-; — mrẹ̑žni lov, das Netzjagen, Cig.
  42. mrẹževína, f. das Netzwerk, Jan.; das Netzgewebe, Šol.; — das Gitterwerk, Jan.
  43. mrẹ̑ževje, n. das Gitterwerk, Jan.
  44. mrẹ́žica, f. dem. mreža; das Netzchen; — das Zwerchfell, Habd., Dict., Mik., Jarn.; laskovična m., das Capillarnetz, Erj. (Som.).
  45. mrẹ́žišče, n. der Netzhalter: iz železnega mrežišča razstro mreže pod ledom okrog, Bes.
  46. mrẹ́žiti, -im, vb. impf. mit einem Netze versehen, Cig. (T.); — mit einem Gitter versehen, Jan.
  47. mrẹ̑žje, n. das Netzwerk, Jan. (H.); — das Gitterwerk, Jan. (H.).
  48. mrẹ̑žkanje, n. die Kreuzschraffierung, h. t.- Cig. (T.).
  49. mrẹ̑žkati, -am, vb. impf. kreuzweise schraffieren, h. t.- Cig. (T.).
  50. mrẹ̑žnica, f. 1) mreža, v kateri nosijo seno, listje, slamo, Dol.; das Heu-, Laubnetz, Cig.; — 2) die Netzhaut des Auges, Cig. (T.), Erj. (Som.), Žnid., Sen. (Fiz.).
  51. mrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blöken (o ovcah), C.; — stammeln, vzhŠt.- C.
  52. mrgǫ́dən, -dna, adj. grimassig: m. obraz, Levst. (Zb. sp.).
  53. mrgǫ́diti, -ǫ̑dim, vb. impf. knarren: vrata so mrgodila, Bes.
  54. 1. mrgǫ́dniti, -gǫ̑dnem, vb. pf. knarren: vrata mrgodnejo in odpro se, Let.
  55. 2. mrgǫ́dniti, -gǫ̑dnem, vb. pf. eine Grimasse machen, Bes.; mrgodniti in zabobnati z jezikom, SlN.
  56. mrgolȃzən, -zni, f. = golazen, das Ungeziefer, SlN.- C., Bes.
  57. mrgolẹ̑nje, n. das Wimmeln.
  58. mrgolẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) wimmeln; vse mrgoli črvov, ljudi; mrgole naj ribe po vodi, ptice po nebu, Ravn.; — mrgoli po meni, es krabbelt mich, Cig.; — 2) flimmern; mrgoli mi pred očmi; prim. megoleti.
  59. mrgolı̑n, m. ein kleiner Mensch, der Zwerg, Jarn., Mur., M., Valj. (Rad).
  60. mrgolína, f. kar mrgoli, das Gewimmel, M.
  61. mrgolı̑nəc, -nca, m. ein kleines, kriechendes Thier, Jarn., Mur., Jan., Pohl. (Km.); — ein kleines Kind, der Wurm, Cig.
  62. mrgolíšče, n. ein Ort voll wimmelnder Thierchen oder Ungeziefers, Jarn., Cig., C.
  63. mrgoljȃd, f. das wimmelnde Ungeziefer, Cig.
  64. mrgoljȃva, f. das Gewimmel, das Durcheinander ( z. B. von Menschen), Cig.
  65. 1. mŕha, f. das Aas; pasja, mačja m., C.; orli čutijo mrho, Jsvkr.
  66. 2. mŕha, f. das Vieh, Habd.- Mik., C.; — die Mähre; kupil sem neko mrho, ki ni za rabo; — psovka: mrha ti grda! — prim. marha; stvn. meriha, marha, nvn. Mähre, Mik. (Et.).
  67. mrháč, m. 1) ein elendes Thier, C.; — 2) der Faulenzer, C.
  68. mrháča, f. psovka živali: kaj pa ste imeli s psom, da vas je, mrhača, tako oklal? Bes.
  69. mȓhar, -rja, m. 1) der Aasfresser, Cig., SlN.; topi mrhar (o jastrebu), Erj. (Izb. sp.); — = medved, Frey. (F.); — der Aasgeier (neophron percnopterus), Cig., Jan., Erj. (Z.); — die Aasfliege, Jarn., C.; — 2) der Abdecker, der Schinder, Cig., Jan.
  70. mȓharica, f. die Aasfresserin, Cig.; — die Aasfliege, Z.
  71. mrháriti, -ȃrim, vb. impf. z "mrho" psovati, Fr.- C.
  72. mŕhavəc, -vca, m. mrhav človek (psovka), Zora.
  73. mȓhež, m. = medved, SlN.; — prim. mrhar 1).
  74. mŕhinja, f. die Mähre, Svet. (Rok.).
  75. mrhobȓbəc, -bca, m. der Aaskäfer, Cig.
  76. mrhodę̑rəc, -rca, m. der Abdecker, der Schinder, Cig.
  77. mrhodę̑rnica, f. das Gebäude des Abdeckers, die Abdeckerei, Cig.
  78. mrhojẹ̀d, -jẹ́da, adj. aasfressend, Cig.; mrhojedi jastreb, Erj. (Izb. sp.).
  79. mrhojẹ̑dəc, -dca, m. der Aasfresser, Jan.
  80. mrhojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig., Jan.; mrhojẹ̑dna ptica, der Aasvogel, Cig.; mrhojedna muha, die Aasfliege, Jan.
  81. mrhojẹ́dina, f. der Aasfraß (als Lockmittel ausgesetzt), Z.
  82. mrhojẹ̑dnica, f. die Aasfliege, Jan.
  83. mrhóta, f. das Aas, C.
  84. mrhovína, f. das Aas; das Aasfleisch; mrhovino žreti.
  85. mrhovı̑nəc, -nca, m. der Aasgeier, C.
  86. mrhovíšče, n. der Aasplatz, DZ.; der Schindanger, Jan.
  87. mrhožéljən, -ljna, adj. aasgierig, Cig.
  88. mrhožŕtən, -tna, adj. aasfressend, Cig., Jan.
  89. 1. mȓk, m. die Verfinsterung: solnčni, mesečni m., die Sonnen-, Mondesfinsternis, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Zora; polni, obročasti, delni m., totale, ringförmige, partielle Finsternis, Jes.; — das Dunkel, (tudi o barvi), C.
  90. 2. mȓk, m. 1) das Murren, C.; ni kvrka ni mrka, Ist.- C.; — 2) malobeseden, nepriljuden človek, SlGor.
  91. mrkáč, m. 1) oven za pleme, der Schafbock, der Widder; — psovka pohotnemu človeku, Z.; — = kozel, Mur., Cig.; — 2) der Vielzopf, eine Art Seestern, V.-Cig.; — 3) der Zweizahn (bidens tripartita), (menda zaradi dveh zob na plodu, ki sta dvema rožičkoma podobna), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  92. mȓkaj, ( gen. mrčę́sa, Dol.), m. 1) das Ungeziefer, (mrkej) Mik., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) psovka, C.; ti mrkaj ti! Dol.; — tudi: mrkàj, Jan.; ne bodi mrkaj ("mrké")! Olimje ( Št.)- Kres; — prim. markaj.
  93. mȓkàk, adj. = markak, marikak, ausgelassen, Jan., Mur.
  94. mŕkanje, n. das Brunften der Schafe und Ziegen, M., Z.
  95. mŕkati, mȓkam, vb. impf. 1) sich verfinstern: solnce luna mrka; m. se, dämmern, Abend werden, C.; — 2) blinzeln, Mur., Met., Mik.; z očmi m., mit den Augen winken, C.
  96. mŕkəł, -kla, adj. finster, düster, Jan., Cig. (T.), nk.
  97. mŕkəv, -kve, f. die gelbe Rübe, die Möhre (daucus carota), Jan., M., Rib.- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); eine verkümmerte gelbe Rübe, Lašče- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.
  98. mrkẹ́vati, -am, vb. impf. sich verfinstern (von Gestirnen), Jan.; solnce mrkeva, Mik., Notr.
  99. mŕkəvca, f. dem. mrkev; = mrkvica, Dol., Gor., SlGor.; Repa, mrkevca, zelje, Danj. (Posv. p.).
  100. 1. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. 1) sich verfinstern; solnce, mesec mrkne; (tudi impf., Št.); — 2) blinzen, Mur.

   49.039 49.139 49.239 49.339 49.439 49.539 49.639 49.739 49.839 49.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA