Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.501-49.600)

  1. mravı̑nka, f. das Ameisenweibchen: mravinke se leteče shajajo z mravinci, Levst. (Beč.).
  2. mravíšče, n. der Ameisenhügel, Lašče- Levst. (M.).
  3. mrȃvje, n. coll. Ameisen, kajk.- Valj. (Rad).
  4. mrȃvji, adj. Ameisen-, Mur.
  5. mrávlja, f. 1) die Ameise (formica); črne, bele, rjave mravlje; — 2) pl. mravlje, ein kribbelndes Gefühl, das Schauergefühl; mravlje so me obsule, es läuft mir ein Schauer über die Haut, mich befällt ein Schauer, Cig.; = mravlje me obletajo, Fr.- C.; = mravlje mi lezejo po životu (hrbtu), jvzhŠt.
  6. mravlják, m. = mravljinčar, der Ameisenfresser, ogr.- C.
  7. mrávljevka, f. das Leinblatt (thesium linophyllum), C.
  8. mrávljica, f. dem. mravlja; das Ameischen; tudi: mravljíca, Valj. (Rad).
  9. mravljı̑nčar, -rja, m. 1) der Ameisenfresser (myrmecophaga jubata), C., Erj. (Ž.); — 2) = legen, der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Cig., Jan., C.; = pikčasti m., Vrt.
  10. mravljı̑nčək, -čka, m. dem. mravljinec, das Ameischen, Cig.
  11. mravljı̑nčevəc, -vca, m. der Ameisengeist, Cig.
  12. mravljı̑nčji, adj. 1) Ameisen-, Cig., Jan.; mravljinčja dela, Levst. (Zb. sp.); — 2) mravljinčje noge, das Kribbeln in den Füßen, Ig (Dol.).
  13. mravljı̑nəc, -nca, m. 1) die Ameise; m. selec, die Zugameise, Cig.; — 2) pl. mravljinci, das Kribbeln in den Gliedern, das Einschlafen der Glieder, Z., Ljub.; mravljinci mi lazijo po hrbtu, Nov.
  14. mravljı̑njak, m. = mravljišče, der Ameisenhaufen, Mur., Cig., Jan., C., Št., kajk.- Valj. (Rad); (-ják), Valj. (Rad).
  15. mravljı̑nji, adj. Ameisen-; mravljinja jajca.
  16. mravljı̑novəc, -vca, m. = mravljišče, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
  17. mravljíšče, n. der Ameisenhaufen; ( fig.) m. pregrešnih želj, Slom.- C.
  18. mravljíti, -í, vb. impf. mravlji mi, es schaudert mich, V.-Cig.
  19. mravodèr, -dę́ra, m. der Ameisenlöwe (myrmecoleon formicarius), Erj. (Ž.).
  20. mravojẹ̀d, -jẹ́da, m. drozeg mravojed, die Ameisendrossel, Cig.
  21. mravožèr, -žę́ra, m. ein Ameisen fressendes Thier, der Ameisenfresser, Cig.
  22. mràz, mráza, m. 1) die Kälte, der Frost; m. je, es ist kalt; hud m. je, es ist sehr kalt; m. je bil; = mraz je bilo, Mik., Erj. (Izb. sp.), Vrt.; m. mi je, ich friere, Cig., Vrt.; mraz me prehaja, es fröstelt mich; mraz ga je stresel, es befiel ihn der Fieberfrost, Cig.; — 2) = slana, der Reif, Cig., Jan., Dol., BlKr., jvzhŠt.; črni, suhi m., der Blachfrost, Cig.
  23. mrazčálica, f. das Frösteln, Krn- Erj. (Torb.); — pl. mrazčalice, der Schauder: še sedaj mi mrazčalice lete po životu, Bes.; svete mrazčalice me obidejo, Bes.
  24. mrazčáti, -í, vb. impf. mrazči me = mraz me preleta, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  25. mrázən, -zna, adj. kalt, frostig, Mur., Cig., Jan., Dol.
  26. mrazẹ́ti, -í, vb. impf. frosten, Mur.
  27. mrázica, f. der Reiffrost, Z.; suha m., der Schnee in Gestalt kleiner Körner, Cig.
  28. mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.- C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.- Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.- C.
  29. mrȃznat, adj. frostig, Z., Bes.
  30. mrȃznica, f. 1) fieberhafte Kälte, Ljub.; — 2) der Eisnebel, der Frostrauch, V.-Cig., Jan., C., UčT., Gor.; ves dan se po Ljubljani mraznica vlači, Ljub.; — 3) mraznice, einzelne, bei großer Kälte in der Luft herumfliegende, kleine Schneeflocken: mraznice naletavajo, Gor.; — 4) das Glatteis, C.; — 5) neko jabolko, C.
  31. mrȃznik, m. der Südwind (veter, ki od Krima piha), Ljub.
  32. mrazovı̑t, adj. frostig, Cig.
  33. mráženje, n. das Frösteln, der Paroxysmus, Cig.
  34. mȓc, m. der Menschensame, C.
  35. mŕcati, -am, vb. impf. ausmergeln, völlig entkräften, vzhŠt.- C.
  36. mrcetína, f. das Aas, C.
  37. mrcína, f. 1) das Aas, Cig., Jan., M., C., Polj., SlGor., BlKr.; — 2) velika žival ( zaničlj.), BlKr., SKr.; — 3) psovka ( pos. lenemu človeku), Mur., Dol., SlGor., jvzhŠt.; ti pa si, pasja mrcina, oderuh, Jurč.
  38. mrcíniti, -ı̑nim, vb. impf. = pršeti, rieseln (vom Nebelreißen), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. mrščati.
  39. mrcinojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig.
  40. mrcı̑nščak, m. psovka, C.; — prim. mrcina.
  41. mŕckati, -am, vb. impf. murrende oder knurrende Laute von sich geben (vom Hornvieh), Mur.; = 2. mrčati, C.
  42. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
  43. mrcvárjenje, n. das Misshandeln, das Martern, Valj. (Rad), ZgD.
  44. 1. mȓč, m. der Höhenrauch, Krn- Erj. (Torb.), Tolm., Glas.
  45. 2. mȓč, m. der sinnliche Trieb: mrč ga žene, M., Z.
  46. mrčȃnje, n. das Knurren, Mur.
  47. 1. mŕčati, -ím, vb. impf. 1) sich verfinstern, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); solnce mrči, C., Notr.- Levst. (M.); luna mrči, C.; luna začne mrčati, Nkol.- C.; — 2) trübe sein (vom Wetter), SlGor.- C., Z.; — 3) launen, übler Laune sein, Guts., Z.
  48. 2. mŕčati, -ím, vb. impf. knurren, Mur.; murren, Jan.; summen, M.; brummen: Orgle lepo mrčijo, Danj. (Posv. p.); vol mrči, Z.; — meckern, Mik. (Et.).
  49. 3. mŕčati, -í, vb. impf. mrči = mršči, prši, es rieselt, M., C.; = iz megle drobi, C.
  50. mrčàv, -áva, adj. mürrisch, Jan. (H.); — trübe: mrčavo vreme, Z.
  51. mŕčən, -čna, adj. = mrčast, übelgelaunt, Jarn., Mur., Cig., Jan.
  52. mrčèz, -ę́za, m. = mrčes, Lašče- Levst. (M.).
  53. mrčę́zati, -am, vb. impf. schlecht brennen: luč mrčeza, C.; — prim. 1. mrčati.
  54. mrčljìv, -íva, adj. verdrießlich, misslaunig, Mur., Cig., Jan., SlN.
  55. mȓd, m. die Grimasse, SlGor.- C.
  56. mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.- M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  57. mrdánja, f. 1) der Steiß des Geflügels, Mur., Cig., Jan., Gor.- M., Mik.; — 2) keilförmiges Aneinanderreihen der Finger, Mur.; prste v kurjo mrdanjo povzeti, die Finger in Form eines Kegels zusammenlegen, Cig.; = kurjo mrdanjo storiti, delati, Cig., Vod. (Bab.).
  58. mȓdati, -am, vb. impf. 1) hin und her bewegen, Cig., Mik.; den Steiß hin und her bewegen (vom Federvieh), Cig.; z zadnjo oplatjo gibati (pri hoji), C., Ig (Dol.); z repom m., wedeln, Mur.; z nosom m., die Nase rümpfen, Dict., Mur., Cig., Krelj, Dol.; z usti m., den Mund aufwerfen, Dalm.; ungeschickt und mit Grimassen essen, C.; — z usti gibati a ne govoriti, Notr.; — mrdati, das Gesicht verziehen, Jan., C., M.; m. se, Grimassen schneiden, Jan.; — 2) sich begatten, C., Trst. (Let.).
  59. mŕdav, adj. schmollsüchtig, Jan. (H.).
  60. mŕdavəc, -vca, m. der Nasenrümpfer, Jan.
  61. mȓdavt, m. der immer die Nase rümpft, das Gesicht verzieht, Cig., Gor.- M.; — ein unruhiger Mensch, Mik.
  62. mȓdəc, -dca, m. ein saures, verzogenes Gesicht, eine unwillige Miene, Cig., Jan., C.; mrdec narediti, C.
  63. mrdẹ̑la, f. die Rümpfnase, Jan.
  64. mȓdež, m. das Trotzgesicht, C.
  65. mrdljáti, -ȃm, vb. impf. jesti in m. = jesti, kakor brezzob starček, C.
  66. mŕdniti, mȓdnem, vb. pf. eine Grimasse machen, M., C.; z nosom m., die Nase rümpfen, Cig., M., SlN.- C.
  67. mrdȗn, m. der Nasenrümpfer, Jan.
  68. 1. mrẹ́na, f. eine feine Haut, das Häutchen; — vodena m., das Schafhäutchen (das die Frucht im Mutterleibe umgibt), V.-Cig.; — das Zwerchfell, Danj.- Mik.; — m. na očesu, der Augenstar; mrena se mu dela, er bekommt den Star; mreno sneti iz punčice, Slom.; — die Milchhaut, die Breihaut, C.; — prim. lat. membrana, Mik. (Et.).
  69. 2. mrẹ́na, f. die Flussbarbe (barbus fluviatilis), Mur., Cig., Dol., Lašče- Erj. (Torb.); — prim. lat. muraena.
  70. mrẹnàt, -áta, adj. mit Häutchen versehen, häutig, Jan.
  71. 1. mrẹ́nica, f. dem. 1. mréna; das Häutchen; ušesna m., das Trommelfell, Cig., Jan.; živčna m., das Neurilemma, Erj. (Som.).
  72. mrẹ̑nič, m. neka riba v Blejskem jezeru, Erj. (Torb.).
  73. mrénje, n. das Sterben; die Sterblichkeit, die Mortalität, Cig. (T.); — das Sehnen, Cig.
  74. mrẹ̑nka, f. 1) eine in das Netzfell eingewickelte Wurstspeise, Mur.; eine Art Braten aus den Füllüberbleibseln der Weißwurst, vzhŠt.- C.; — der Netzbraten, der Jungferbraten, C.; — 2) ein dummes Weib, Mur.
  75. mrẹ́ti, mrèm, mrjèm, (mŕjem, mȓjem), vb. impf. 1) sterben; otroci so jeli mreti za kozami; mrjem od lakote, Trub.; — 2) m. za čim, sich nach etwas stark sehnen, schmachten, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); = m. po kom (čem) Cig.; v zakonu ne morejo se več videti, kateri so poprej eden po drugem mrli, Jap. (Prid.); — pomni: mę́rjem, vzhŠt.
  76. mrẹ́ža, f. das Netz; mreže plesti; mrežo nastaviti, ein Netz stellen; v mrežo se ujeti, ins Garn gehen; — (železna) mreža, das Gitter; — der Rost zum Braten; — stopinjska m., das Gradnetz ( geogr.), Jan., Jes.; — die Federwolke, Cig. (T.); — der Siebboden, Cig.; — 2) povodna m., neka alga (hydrodictyon), Tuš. (B.).
  77. mrẹ̑žar, -rja, m. 1) der Netzstricker, Cig., Jan.; — 2) der Netzjäger, Mur.
  78. mrẹ̑žarica, f. die Netzstrickerin, Cig.
  79. mrẹ́žən, -žna, adj. Netz-; — mrẹ̑žni lov, das Netzjagen, Cig.
  80. mrẹževína, f. das Netzwerk, Jan.; das Netzgewebe, Šol.; — das Gitterwerk, Jan.
  81. mrẹ̑ževje, n. das Gitterwerk, Jan.
  82. mrẹ́žica, f. dem. mreža; das Netzchen; — das Zwerchfell, Habd., Dict., Mik., Jarn.; laskovična m., das Capillarnetz, Erj. (Som.).
  83. mrẹ́žišče, n. der Netzhalter: iz železnega mrežišča razstro mreže pod ledom okrog, Bes.
  84. mrẹ́žiti, -im, vb. impf. mit einem Netze versehen, Cig. (T.); — mit einem Gitter versehen, Jan.
  85. mrẹ̑žje, n. das Netzwerk, Jan. (H.); — das Gitterwerk, Jan. (H.).
  86. mrẹ̑žkanje, n. die Kreuzschraffierung, h. t.- Cig. (T.).
  87. mrẹ̑žkati, -am, vb. impf. kreuzweise schraffieren, h. t.- Cig. (T.).
  88. mrẹ̑žnica, f. 1) mreža, v kateri nosijo seno, listje, slamo, Dol.; das Heu-, Laubnetz, Cig.; — 2) die Netzhaut des Auges, Cig. (T.), Erj. (Som.), Žnid., Sen. (Fiz.).
  89. mrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blöken (o ovcah), C.; — stammeln, vzhŠt.- C.
  90. mrgǫ́dən, -dna, adj. grimassig: m. obraz, Levst. (Zb. sp.).
  91. mrgǫ́diti, -ǫ̑dim, vb. impf. knarren: vrata so mrgodila, Bes.
  92. 1. mrgǫ́dniti, -gǫ̑dnem, vb. pf. knarren: vrata mrgodnejo in odpro se, Let.
  93. 2. mrgǫ́dniti, -gǫ̑dnem, vb. pf. eine Grimasse machen, Bes.; mrgodniti in zabobnati z jezikom, SlN.
  94. mrgolȃzən, -zni, f. = golazen, das Ungeziefer, SlN.- C., Bes.
  95. mrgolẹ̑nje, n. das Wimmeln.
  96. mrgolẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) wimmeln; vse mrgoli črvov, ljudi; mrgole naj ribe po vodi, ptice po nebu, Ravn.; — mrgoli po meni, es krabbelt mich, Cig.; — 2) flimmern; mrgoli mi pred očmi; prim. megoleti.
  97. mrgolı̑n, m. ein kleiner Mensch, der Zwerg, Jarn., Mur., M., Valj. (Rad).
  98. mrgolína, f. kar mrgoli, das Gewimmel, M.
  99. mrgolı̑nəc, -nca, m. ein kleines, kriechendes Thier, Jarn., Mur., Jan., Pohl. (Km.); — ein kleines Kind, der Wurm, Cig.
  100. mrgolíšče, n. ein Ort voll wimmelnder Thierchen oder Ungeziefers, Jarn., Cig., C.

   49.001 49.101 49.201 49.301 49.401 49.501 49.601 49.701 49.801 49.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA