Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (49.501-49.600)
-
mravı̑nka, f. das Ameisenweibchen: mravinke se leteče shajajo z mravinci, Levst. (Beč.).
-
mravíšče, n. der Ameisenhügel, Lašče- Levst. (M.).
-
mrȃvje, n. coll. Ameisen, kajk.- Valj. (Rad).
-
mrȃvji, adj. Ameisen-, Mur.
-
mrávlja, f. 1) die Ameise (formica); črne, bele, rjave mravlje; — 2) pl. mravlje, ein kribbelndes Gefühl, das Schauergefühl; mravlje so me obsule, es läuft mir ein Schauer über die Haut, mich befällt ein Schauer, Cig.; = mravlje me obletajo, Fr.- C.; = mravlje mi lezejo po životu (hrbtu), jvzhŠt.
-
mravlják, m. = mravljinčar, der Ameisenfresser, ogr.- C.
-
mrávljevka, f. das Leinblatt (thesium linophyllum), C.
-
mrávljica, f. dem. mravlja; das Ameischen; tudi: mravljíca, Valj. (Rad).
-
mravljı̑nčar, -rja, m. 1) der Ameisenfresser (myrmecophaga jubata), C., Erj. (Ž.); — 2) = legen, der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Cig., Jan., C.; = pikčasti m., Vrt.
-
mravljı̑nčək, -čka, m. dem. mravljinec, das Ameischen, Cig.
-
mravljı̑nčevəc, -vca, m. der Ameisengeist, Cig.
-
mravljı̑nčji, adj. 1) Ameisen-, Cig., Jan.; mravljinčja dela, Levst. (Zb. sp.); — 2) mravljinčje noge, das Kribbeln in den Füßen, Ig (Dol.).
-
mravljı̑nəc, -nca, m. 1) die Ameise; m. selec, die Zugameise, Cig.; — 2) pl. mravljinci, das Kribbeln in den Gliedern, das Einschlafen der Glieder, Z., Ljub.; mravljinci mi lazijo po hrbtu, Nov.
-
mravljı̑njak, m. = mravljišče, der Ameisenhaufen, Mur., Cig., Jan., C., Št., kajk.- Valj. (Rad); (-ják), Valj. (Rad).
-
mravljı̑nji, adj. Ameisen-; mravljinja jajca.
-
mravljı̑novəc, -vca, m. = mravljišče, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
-
mravljíšče, n. der Ameisenhaufen; ( fig.) m. pregrešnih želj, Slom.- C.
-
mravljíti, -í, vb. impf. mravlji mi, es schaudert mich, V.-Cig.
-
mravodèr, -dę́ra, m. der Ameisenlöwe (myrmecoleon formicarius), Erj. (Ž.).
-
mravojẹ̀d, -jẹ́da, m. drozeg mravojed, die Ameisendrossel, Cig.
-
mravožèr, -žę́ra, m. ein Ameisen fressendes Thier, der Ameisenfresser, Cig.
-
mràz, mráza, m. 1) die Kälte, der Frost; m. je, es ist kalt; hud m. je, es ist sehr kalt; m. je bil; = mraz je bilo, Mik., Erj. (Izb. sp.), Vrt.; m. mi je, ich friere, Cig., Vrt.; mraz me prehaja, es fröstelt mich; mraz ga je stresel, es befiel ihn der Fieberfrost, Cig.; — 2) = slana, der Reif, Cig., Jan., Dol., BlKr., jvzhŠt.; črni, suhi m., der Blachfrost, Cig.
-
mrazčálica, f. das Frösteln, Krn- Erj. (Torb.); — pl. mrazčalice, der Schauder: še sedaj mi mrazčalice lete po životu, Bes.; svete mrazčalice me obidejo, Bes.
-
mrazčáti, -í, vb. impf. mrazči me = mraz me preleta, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
-
mrázən, -zna, adj. kalt, frostig, Mur., Cig., Jan., Dol.
-
mrazẹ́ti, -í, vb. impf. frosten, Mur.
-
mrázica, f. der Reiffrost, Z.; suha m., der Schnee in Gestalt kleiner Körner, Cig.
-
mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.- C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.- Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.- C.
-
mrȃznat, adj. frostig, Z., Bes.
-
mrȃznica, f. 1) fieberhafte Kälte, Ljub.; — 2) der Eisnebel, der Frostrauch, V.-Cig., Jan., C., UčT., Gor.; ves dan se po Ljubljani mraznica vlači, Ljub.; — 3) mraznice, einzelne, bei großer Kälte in der Luft herumfliegende, kleine Schneeflocken: mraznice naletavajo, Gor.; — 4) das Glatteis, C.; — 5) neko jabolko, C.
-
mrȃznik, m. der Südwind (veter, ki od Krima piha), Ljub.
-
mrazovı̑t, adj. frostig, Cig.
-
mráženje, n. das Frösteln, der Paroxysmus, Cig.
-
mȓc, m. der Menschensame, C.
-
mŕcati, -am, vb. impf. ausmergeln, völlig entkräften, vzhŠt.- C.
-
mrcetína, f. das Aas, C.
-
mrcína, f. 1) das Aas, Cig., Jan., M., C., Polj., SlGor., BlKr.; — 2) velika žival ( zaničlj.), BlKr., SKr.; — 3) psovka ( pos. lenemu človeku), Mur., Dol., SlGor., jvzhŠt.; ti pa si, pasja mrcina, oderuh, Jurč.
-
mrcíniti, -ı̑nim, vb. impf. = pršeti, rieseln (vom Nebelreißen), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. mrščati.
-
mrcinojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig.
-
mrcı̑nščak, m. psovka, C.; — prim. mrcina.
-
mŕckati, -am, vb. impf. murrende oder knurrende Laute von sich geben (vom Hornvieh), Mur.; = 2. mrčati, C.
-
mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
-
mrcvárjenje, n. das Misshandeln, das Martern, Valj. (Rad), ZgD.
-
1. mȓč, m. der Höhenrauch, Krn- Erj. (Torb.), Tolm., Glas.
-
2. mȓč, m. der sinnliche Trieb: mrč ga žene, M., Z.
-
mrčȃnje, n. das Knurren, Mur.
-
1. mŕčati, -ím, vb. impf. 1) sich verfinstern, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); solnce mrči, C., Notr.- Levst. (M.); luna mrči, C.; luna začne mrčati, Nkol.- C.; — 2) trübe sein (vom Wetter), SlGor.- C., Z.; — 3) launen, übler Laune sein, Guts., Z.
-
2. mŕčati, -ím, vb. impf. knurren, Mur.; murren, Jan.; summen, M.; brummen: Orgle lepo mrčijo, Danj. (Posv. p.); vol mrči, Z.; — meckern, Mik. (Et.).
-
3. mŕčati, -í, vb. impf. mrči = mršči, prši, es rieselt, M., C.; = iz megle drobi, C.
-
mrčàv, -áva, adj. mürrisch, Jan. (H.); — trübe: mrčavo vreme, Z.
-
mŕčən, -čna, adj. = mrčast, übelgelaunt, Jarn., Mur., Cig., Jan.
-
mrčèz, -ę́za, m. = mrčes, Lašče- Levst. (M.).
-
mrčę́zati, -am, vb. impf. schlecht brennen: luč mrčeza, C.; — prim. 1. mrčati.
-
mrčljìv, -íva, adj. verdrießlich, misslaunig, Mur., Cig., Jan., SlN.
-
mȓd, m. die Grimasse, SlGor.- C.
-
mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.- M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
-
mrdánja, f. 1) der Steiß des Geflügels, Mur., Cig., Jan., Gor.- M., Mik.; — 2) keilförmiges Aneinanderreihen der Finger, Mur.; prste v kurjo mrdanjo povzeti, die Finger in Form eines Kegels zusammenlegen, Cig.; = kurjo mrdanjo storiti, delati, Cig., Vod. (Bab.).
-
mȓdati, -am, vb. impf. 1) hin und her bewegen, Cig., Mik.; den Steiß hin und her bewegen (vom Federvieh), Cig.; z zadnjo oplatjo gibati (pri hoji), C., Ig (Dol.); z repom m., wedeln, Mur.; z nosom m., die Nase rümpfen, Dict., Mur., Cig., Krelj, Dol.; z usti m., den Mund aufwerfen, Dalm.; ungeschickt und mit Grimassen essen, C.; — z usti gibati a ne govoriti, Notr.; — mrdati, das Gesicht verziehen, Jan., C., M.; m. se, Grimassen schneiden, Jan.; — 2) sich begatten, C., Trst. (Let.).
-
mŕdav, adj. schmollsüchtig, Jan. (H.).
-
mŕdavəc, -vca, m. der Nasenrümpfer, Jan.
-
mȓdavt, m. der immer die Nase rümpft, das Gesicht verzieht, Cig., Gor.- M.; — ein unruhiger Mensch, Mik.
-
mȓdəc, -dca, m. ein saures, verzogenes Gesicht, eine unwillige Miene, Cig., Jan., C.; mrdec narediti, C.
-
mrdẹ̑la, f. die Rümpfnase, Jan.
-
mȓdež, m. das Trotzgesicht, C.
-
mrdljáti, -ȃm, vb. impf. jesti in m. = jesti, kakor brezzob starček, C.
-
mŕdniti, mȓdnem, vb. pf. eine Grimasse machen, M., C.; z nosom m., die Nase rümpfen, Cig., M., SlN.- C.
-
mrdȗn, m. der Nasenrümpfer, Jan.
-
1. mrẹ́na, f. eine feine Haut, das Häutchen; — vodena m., das Schafhäutchen (das die Frucht im Mutterleibe umgibt), V.-Cig.; — das Zwerchfell, Danj.- Mik.; — m. na očesu, der Augenstar; mrena se mu dela, er bekommt den Star; mreno sneti iz punčice, Slom.; — die Milchhaut, die Breihaut, C.; — prim. lat. membrana, Mik. (Et.).
-
2. mrẹ́na, f. die Flussbarbe (barbus fluviatilis), Mur., Cig., Dol., Lašče- Erj. (Torb.); — prim. lat. muraena.
-
mrẹnàt, -áta, adj. mit Häutchen versehen, häutig, Jan.
-
1. mrẹ́nica, f. dem. 1. mréna; das Häutchen; ušesna m., das Trommelfell, Cig., Jan.; živčna m., das Neurilemma, Erj. (Som.).
-
mrẹ̑nič, m. neka riba v Blejskem jezeru, Erj. (Torb.).
-
mrénje, n. das Sterben; die Sterblichkeit, die Mortalität, Cig. (T.); — das Sehnen, Cig.
-
mrẹ̑nka, f. 1) eine in das Netzfell eingewickelte Wurstspeise, Mur.; eine Art Braten aus den Füllüberbleibseln der Weißwurst, vzhŠt.- C.; — der Netzbraten, der Jungferbraten, C.; — 2) ein dummes Weib, Mur.
-
mrẹ́ti, mrèm, mrjèm, (mŕjem, mȓjem), vb. impf. 1) sterben; otroci so jeli mreti za kozami; mrjem od lakote, Trub.; — 2) m. za čim, sich nach etwas stark sehnen, schmachten, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); = m. po kom (čem) Cig.; v zakonu ne morejo se več videti, kateri so poprej eden po drugem mrli, Jap. (Prid.); — pomni: mę́rjem, vzhŠt.
-
mrẹ́ža, f. das Netz; mreže plesti; mrežo nastaviti, ein Netz stellen; v mrežo se ujeti, ins Garn gehen; — (železna) mreža, das Gitter; — der Rost zum Braten; — stopinjska m., das Gradnetz ( geogr.), Jan., Jes.; — die Federwolke, Cig. (T.); — der Siebboden, Cig.; — 2) povodna m., neka alga (hydrodictyon), Tuš. (B.).
-
mrẹ̑žar, -rja, m. 1) der Netzstricker, Cig., Jan.; — 2) der Netzjäger, Mur.
-
mrẹ̑žarica, f. die Netzstrickerin, Cig.
-
mrẹ́žən, -žna, adj. Netz-; — mrẹ̑žni lov, das Netzjagen, Cig.
-
mrẹževína, f. das Netzwerk, Jan.; das Netzgewebe, Šol.; — das Gitterwerk, Jan.
-
mrẹ̑ževje, n. das Gitterwerk, Jan.
-
mrẹ́žica, f. dem. mreža; das Netzchen; — das Zwerchfell, Habd., Dict., Mik., Jarn.; laskovična m., das Capillarnetz, Erj. (Som.).
-
mrẹ́žišče, n. der Netzhalter: iz železnega mrežišča razstro mreže pod ledom okrog, Bes.
-
mrẹ́žiti, -im, vb. impf. mit einem Netze versehen, Cig. (T.); — mit einem Gitter versehen, Jan.
-
mrẹ̑žje, n. das Netzwerk, Jan. (H.); — das Gitterwerk, Jan. (H.).
-
mrẹ̑žkanje, n. die Kreuzschraffierung, h. t.- Cig. (T.).
-
mrẹ̑žkati, -am, vb. impf. kreuzweise schraffieren, h. t.- Cig. (T.).
-
mrẹ̑žnica, f. 1) mreža, v kateri nosijo seno, listje, slamo, Dol.; das Heu-, Laubnetz, Cig.; — 2) die Netzhaut des Auges, Cig. (T.), Erj. (Som.), Žnid., Sen. (Fiz.).
-
mrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blöken (o ovcah), C.; — stammeln, vzhŠt.- C.
-
mrgǫ́dən, -dna, adj. grimassig: m. obraz, Levst. (Zb. sp.).
-
mrgǫ́diti, -ǫ̑dim, vb. impf. knarren: vrata so mrgodila, Bes.
-
1. mrgǫ́dniti, -gǫ̑dnem, vb. pf. knarren: vrata mrgodnejo in odpro se, Let.
-
2. mrgǫ́dniti, -gǫ̑dnem, vb. pf. eine Grimasse machen, Bes.; mrgodniti in zabobnati z jezikom, SlN.
-
mrgolȃzən, -zni, f. = golazen, das Ungeziefer, SlN.- C., Bes.
-
mrgolẹ̑nje, n. das Wimmeln.
-
mrgolẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) wimmeln; vse mrgoli črvov, ljudi; mrgole naj ribe po vodi, ptice po nebu, Ravn.; — mrgoli po meni, es krabbelt mich, Cig.; — 2) flimmern; mrgoli mi pred očmi; prim. megoleti.
-
mrgolı̑n, m. ein kleiner Mensch, der Zwerg, Jarn., Mur., M., Valj. (Rad).
-
mrgolína, f. kar mrgoli, das Gewimmel, M.
-
mrgolı̑nəc, -nca, m. ein kleines, kriechendes Thier, Jarn., Mur., Jan., Pohl. (Km.); — ein kleines Kind, der Wurm, Cig.
-
mrgolíšče, n. ein Ort voll wimmelnder Thierchen oder Ungeziefers, Jarn., Cig., C.
49.001 49.101 49.201 49.301 49.401 49.501 49.601 49.701 49.801 49.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani