s (49.439-49.538)

49439. mozník, m. der Döbel; mozniki so leseni klini, s katerimi zbijajo debela bruna, podnice, kolesna platišča i. dr.
49440. mozọ́lj, m. die Wimmer, die Pustel, das Hitzbläschen; mozolji se mu spuščajo po obrazu; — čeljustni m., das Rankkorn (svinjska bolezen), V.-Cig.; m. rezati, izrezati, das Rankkorn nehmen, Cig.; — pl. mozolji, das Friesel (bolezen), C.; — tudi: mozọ̑lj.
49441. mozọ́ljčək, -čka, m. dem. mozoljec; das Wimmerl, das Hitzbläschen.
49442. mozọ́ljəc, -ljca, m. dem. mozolj, das Wimmerl.
49443. mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.- C., Mik.; = k možu dati, ogr.- C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.- C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.- C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.- Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).
49444. možáča, f. mannhaftes Weib, Cig., M.; ("mužača", Bäuerin, kajk.- Valj. [Rad]).
49445. možák, m. 1) ein starker, kraftvoller Mann; ein tüchtiger Mann; možaki—modraki, weise Männer, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Balsamine (vrtna cvetlica), Koborid- Erj. (Torb.).
49446. možȃkar, -rja, m. eine tüchtige Mannsperson, Jan., Notr.
49447. možákinja, f. ein starkes, mannhaftes Weib, das Mannweib, Mur., Cig., Mik., C.
49448. možàt, -áta, adj. 1) = moški: mannhaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; možato odgovarjati, nk.; — 2) mannbar, heiratsfähig, C.; dekleta so možata, Zora.
49449. možatíca, f. ein mannbares Weib, Guts.
49450. možávati, -am, vb. impf. = po moško se vesti, trdnih, moških besedi biti, GBrda.
49451. moždžiti, * -im, vb. impf. quetschen, ogr.- C.; — prim. 1. mozgati, muzgati, mužiti 2).
49452. mǫ̑žəc, -žca, m. dem. mož; das Männchen, Jurč.
49453. mǫ̑žej, m. = možek, Jan., Mik., Rož.- Kres.
49454. mǫ̑žək, -žka, m. dem. mož; 1) das Männchen; — 2) die Niere, pl. možki, die Nieren, Fr.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) die Hauswurz (sempervivum tectorum), Sl. Bistrica- Erj. (Torb.).
49455. mǫ́žən, -žna, adj. möglich, Jan., Cig. (T.), nk.; možna sodba, problematisches Urtheil, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
49456. možénje, n. das Verheiraten, das Heiraten (vom Weibe).
49457. moževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) sich als Mann benehmen, mannhaft auftreten, imponieren, paradieren, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); — ernste Reden führen, berathschlagen (von Männern), Gor.; župan možuje s soseščani, Zv.; — 2) sich brüsten, prahlen, stolz sein, Mik., Jan.; — 3) sich wohlergehen lassen, Cig.; možuje = dobro se mu godi, Cig.
49458. možę́vən, -vna, adj. Mannes-: moževna starost, Danj. (Posv. p.); — mannhaft, Mur., C.
49459. moževína, f. das Verlangen nach einem Manne: m. jo prime, Gor.
49460. moževítən, -tna, adj. mannhaft, Guts.
49461. moževka, f. die Männin, Jarn.; le-ta bo moževka imenovana, zakaj ona je od moža vzeta, Jap. (Sv. p.).
49462. možgȃni, m. pl. das Gehirn; veliki m., großes Gehirn, mali m., kleines Gehirn, Cig. (T.); — ni mu vrana možganov izpila = er ist nicht auf den Kopf gefallen, Cig.; — der Verstand; nima možganov.
49463. možganíca, f. die Cervelatwurst, Cig.
49464. možganohrbteníčən, -čna, adj. možganohrbtenı̑čno živčje, das Cerebrospinal-Nervensystem, Cig. (T.).
49465. možganovína, f. die Gehirnsubstanz, Cig.
49466. možı̑c, m. 1) das Männchen, das Männlein; majhen m., Trub.; — 2) die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
49467. možícəlj, -clja, (-cəljna), m. das Männchen.
49468. možı̑čək, -čka, m. dem. možic; 1) das Männchen; — 2) die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
49469. mǫ̑žik, m. das Männlein: Bodi možik, bodi žena, Levst. (Zb. sp.).
49470. možíkavəc, -vca, m. das Männlein ( zaničlj.), Levst. (Rok.).
49471. možílọ, n. 1) die Verheiratung des Weibes, das Heiraten des Weibes: hči je za možilo, die Tochter ist heiratsfähig, Cig.; — 2) die Heiratslust des Weibes, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); možilo se je prijemlje, sie ist heiratslustig, mannssüchtig, Cig.
49472. možína, m. starker, großer Mann, Jan., vzhŠt.- C.; velik, trebušen možina, Levst. (Zb. sp.); — ein tüchtiger, biederer Mann, der Ehrenmann, Jarn., vzhŠt.- C.
49473. možína, f. bodeča m., die Mannstreu (eryngium), Medv. (Rok.).
49474. možı̑təv, -tve, f. die Heirat (von Seite des Weibes); za možitev biti, heiratsfähig sein.
49475. možíti, -ím, vb. impf. verheiraten, mit der Verheiratung beschäftigt sein: oče moži hčer; petica moži, Npreg.- Jan. (Slovn.); m. se, daran sein, zu heiraten; heiraten (vom Weibe).
49476. možjȃni, m. pl. = možgani, Erj. (Som.), nk.
49477. 1. mǫ́žnar, -rja, m. 1) der Mörser; v možnarju cuker zdrobiti; — 2) der Mörser, der Böller; z možnarji streljati; možnarji pokajo; — iz nem.
49478. mǫ́žnarčək, -čka, m. dem. možnarec; kleiner Mörser.
49479. možovš, m., Skal.- Let., pogl. mušovš.
49480. možȗn, m. der Mann ( zaničlj.), Slom.- C.; razbrzdani možunje, ZgD.
49481. mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
49482. mračénje, n. das Anbrechen der Dämmerung, Cig.
49483. mračíca, f. die Kugelblume (globularia nudicaulis), M.
49484. mračílọ, n. das Verfinsterungsmittel, Cig.
49485. mračína, f. die Dämmerung, Z., Bes.
49486. mračíti, -ím, vb. impf. verdunkeln, Mur., Cig., Jan.; verdüstern, Cig., Jan.; — m. se, dämmern, dunkel werden; mrači se; — düster werden, sich verfinstern, Cig., Jan.; čelo se mu je začelo mračiti, nk.
49487. mrȃčnica, f. der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium mollugo), Cig., Medv. (Rok.).
49488. mračník, m. 1) der Verdunkler, Cig.; — 2) = mračnjak, der Finsterling, Jan.; — 3) der Nachtschwärmer, Guts., Jarn., Cig.; — 4) = netopir, Guts., Jarn., Jan., C., KrGora, Kor., Savinska dol.
49489. mračnják, m. der Finsterling, der Obscurant, Cig., Jan., nk.
49490. mračnjȃštvọ, n. geistige Finsternis, der Obscurantismus, Cig., nk.
49491. mrȃk, mrȃka, mrakȗ, m. 1) die Dämmerung; m. se dela, m. prihaja, es wird dunkel; — die Verfinsterung: solnčni m., die Sonnenfinsternis, Jan., Sen. (Fiz.); — 2) pl. mraki, neka otročja bolezen, vzhŠt.- Valj. (Rad).
49492. mrakótən, -tna, adj. dunkel, düster, Jan.
49493. mrakovı̑t, adj. dunkel, düster, finster, Cig. (T.), Vrt.
49494. 1. mrámor, mrámora, mramóra, m. 1) die Werre, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa vulgaris), Dict., Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.), Št.; — 2) der Beinfraß, C., Z., Dol.; m. ga jẹ́, er hat den Beinfraß, Z., Dol.; — pl. mramori, die Scropheln, Savinska dol.- C.; — živinska bolezen: die Auflockerung des Hinterkiefers, der Winddorn, Strp.; — ein Hautgeschwür beim Rinde, SlGor.
49495. 2. mrámor, -rja, m. der Marmor, Cig., Jan., Ravn., ogr.- Valj. (Rad); — der Tropfstein, Ist.- Erj. (Torb.).
49496. mramoríca, f. der Beinfraß: m. ga jẹ́, er hat den Beinfraß, Dol.; — pl. mramorice, Scropheln, Št.- Cig.
49497. mrȃv, m. = mravlja, Cig. (?), Prip.- Mik., Vod. (Izb. sp.).
49498. mravı̑nčevka, f. die weibliche Ameise, Lašče- Levst. (M.).
49499. mravı̑nčji, adj. Ameisen-, Lašče- Levst. (M.).
49500. mravı̑nəc, -nca, m. 1) = mravlja, Jan., Lašče- Levst. (M.); pos. das Ameisenmännchen, Levst. (Beč.); — 2) pl. udni mravinci, das kribbelnde Gefühl beim Einschlafen der Glieder, C.
49501. mravı̑nka, f. das Ameisenweibchen: mravinke se leteče shajajo z mravinci, Levst. (Beč.).
49502. mravíšče, n. der Ameisenhügel, Lašče- Levst. (M.).
49503. mrȃvje, n. coll. Ameisen, kajk.- Valj. (Rad).
49504. mrȃvji, adj. Ameisen-, Mur.
49505. mrávlja, f. 1) die Ameise (formica); črne, bele, rjave mravlje; — 2) pl. mravlje, ein kribbelndes Gefühl, das Schauergefühl; mravlje so me obsule, es läuft mir ein Schauer über die Haut, mich befällt ein Schauer, Cig.; = mravlje me obletajo, Fr.- C.; = mravlje mi lezejo po životu (hrbtu), jvzhŠt.
49506. mravlják, m. = mravljinčar, der Ameisenfresser, ogr.- C.
49507. mrávljevka, f. das Leinblatt (thesium linophyllum), C.
49508. mrávljica, f. dem. mravlja; das Ameischen; tudi: mravljíca, Valj. (Rad).
49509. mravljı̑nčar, -rja, m. 1) der Ameisenfresser (myrmecophaga jubata), C., Erj. (Ž.); — 2) = legen, der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Cig., Jan., C.; = pikčasti m., Vrt.
49510. mravljı̑nčək, -čka, m. dem. mravljinec, das Ameischen, Cig.
49511. mravljı̑nčevəc, -vca, m. der Ameisengeist, Cig.
49512. mravljı̑nčji, adj. 1) Ameisen-, Cig., Jan.; mravljinčja dela, Levst. (Zb. sp.); — 2) mravljinčje noge, das Kribbeln in den Füßen, Ig (Dol.).
49513. mravljı̑nəc, -nca, m. 1) die Ameise; m. selec, die Zugameise, Cig.; — 2) pl. mravljinci, das Kribbeln in den Gliedern, das Einschlafen der Glieder, Z., Ljub.; mravljinci mi lazijo po hrbtu, Nov.
49514. mravljı̑njak, m. = mravljišče, der Ameisenhaufen, Mur., Cig., Jan., C., Št., kajk.- Valj. (Rad); (-ják), Valj. (Rad).
49515. mravljı̑nji, adj. Ameisen-; mravljinja jajca.
49516. mravljı̑novəc, -vca, m. = mravljišče, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
49517. mravljíšče, n. der Ameisenhaufen; ( fig.) m. pregrešnih želj, Slom.- C.
49518. mravljíti, -í, vb. impf. mravlji mi, es schaudert mich, V.-Cig.
49519. mravodèr, -dę́ra, m. der Ameisenlöwe (myrmecoleon formicarius), Erj. (Ž.).
49520. mravojẹ̀d, -jẹ́da, m. drozeg mravojed, die Ameisendrossel, Cig.
49521. mravožèr, -žę́ra, m. ein Ameisen fressendes Thier, der Ameisenfresser, Cig.
49522. mràz, mráza, m. 1) die Kälte, der Frost; m. je, es ist kalt; hud m. je, es ist sehr kalt; m. je bil; = mraz je bilo, Mik., Erj. (Izb. sp.), Vrt.; m. mi je, ich friere, Cig., Vrt.; mraz me prehaja, es fröstelt mich; mraz ga je stresel, es befiel ihn der Fieberfrost, Cig.; — 2) = slana, der Reif, Cig., Jan., Dol., BlKr., jvzhŠt.; črni, suhi m., der Blachfrost, Cig.
49523. mrazčálica, f. das Frösteln, Krn- Erj. (Torb.); — pl. mrazčalice, der Schauder: še sedaj mi mrazčalice lete po životu, Bes.; svete mrazčalice me obidejo, Bes.
49524. mrazčáti, -í, vb. impf. mrazči me = mraz me preleta, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
49525. mrázən, -zna, adj. kalt, frostig, Mur., Cig., Jan., Dol.
49526. mrazẹ́ti, -í, vb. impf. frosten, Mur.
49527. mrázica, f. der Reiffrost, Z.; suha m., der Schnee in Gestalt kleiner Körner, Cig.
49528. mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.- C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.- Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.- C.
49529. mrȃznat, adj. frostig, Z., Bes.
49530. mrȃznica, f. 1) fieberhafte Kälte, Ljub.; — 2) der Eisnebel, der Frostrauch, V.-Cig., Jan., C., UčT., Gor.; ves dan se po Ljubljani mraznica vlači, Ljub.; — 3) mraznice, einzelne, bei großer Kälte in der Luft herumfliegende, kleine Schneeflocken: mraznice naletavajo, Gor.; — 4) das Glatteis, C.; — 5) neko jabolko, C.
49531. mrȃznik, m. der Südwind (veter, ki od Krima piha), Ljub.
49532. mrazovı̑t, adj. frostig, Cig.
49533. mráženje, n. das Frösteln, der Paroxysmus, Cig.
49534. mȓc, m. der Menschensame, C.
49535. mŕcati, -am, vb. impf. ausmergeln, völlig entkräften, vzhŠt.- C.
49536. mrcetína, f. das Aas, C.
49537. mrcína, f. 1) das Aas, Cig., Jan., M., C., Polj., SlGor., BlKr.; — 2) velika žival ( zaničlj.), BlKr., SKr.; — 3) psovka ( pos. lenemu človeku), Mur., Dol., SlGor., jvzhŠt.; ti pa si, pasja mrcina, oderuh, Jurč.
49538. mrcíniti, -ı̑nim, vb. impf. = pršeti, rieseln (vom Nebelreißen), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. mrščati.

   48.939 49.039 49.139 49.239 49.339 49.439 49.539 49.639 49.739 49.839  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani