Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.339-49.438)

  1. mošnjı̑čarica, f. die Beutel-Blattlaus, Erj. (Ž.).
  2. mošnjı̑čək, -čka, m. = mošnjičica, das Beutelchen, Jan. (H.).
  3. mošnjíčica, f. dem. mošnjica; das Beutelchen.
  4. mošnjı̑čnik, m. die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Št.- Cig.
  5. mòšt, mǫ́šta, m. der Most.
  6. moštacáti, -ȃm, vb. impf. einhergehen (o mustačastem človeku), Valj. (Rad); — prim. moštače.
  7. moštáče, f. pl., Št., pogl. mustače.
  8. mǫ̑štej, m. = moštek, Npes.-Schein.
  9. mǫ́štən, -tna, adj. Most-; — mostig; moštne hruške.
  10. moštnaríca, f. die Mostträgerin, Mur., Danj. (Posv. p.).
  11. mǫ̑štnat, adj. mostig, Mur., Cig.; saftreich, Mur.; moštnate hruške, C.
  12. mǫ̑štnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); die Mostbirne, C.
  13. moštomèr, -mę́ra, m. der Mostmesser, Cig., Jan.
  14. moštováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig., Škrinj., Bes.; pogl. maščevati.
  15. moštvọ̀, -à, n. 1) die Mannheit; m. komu vzeti; (skopljen človek), kateremu je bilo moštvo potrto, Jap.; — 2) die Mannhaftigkeit, männlicher Sinn; ni več moštva na svetu; ta kupec moštva ne drži, dieser Kaufmann ist nicht Mann von Wort, Mur., C.; na moštvo denarja posoditi, jvzhŠt.; — der Muth, die Herzhaftigkeit, Cig., Jan., M.; z velikim moštvom kaj povedati, Glas.; — 3) das Mannsbild, Guts., Mur., Jan.; vredno m., braver Kerl, Guts.; — 4) coll. die Männer, Jan.; die Mannschaft, Cig., Jan., C., nk.; žandarmsko m., DZ.
  16. mòt, mǫ́ta, m. der Bodensatz, Erj. (Min.), DZ.; ( n. pr. pri kavi), Krn, Vrsno- Erj. (Torb.).
  17. 1. mòt, -ı̑, f. eine dicke Holzstange, Kras- Štrek. (Let.); drog, na katerem nosijo po hribih krste, ker vsled ozkih steza ne morejo rabiti nosil (par): na mot obesi se krsta ( prim. hs. motka, Stange), Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. met, f.
  18. 2. mǫ́t, f. der Wille, die Laune, die Lust, die Neigung, C., Št.; poj, če imaš mot, C.; vesele, dobre, žalostne moti, C.; — iz nem. Muth.
  19. motáč, m. der Haspler, Cig., Jan.
  20. motačíca, f. die Hasplerin, Cig.
  21. motȃłnica, f. die Haspelmaschine, DZ.
  22. motȃłnik, m. die Haspel, die Weife, Mur., V.-Cig., Jan.
  23. motálọ, n. die Haspel, die Weife, Guts.- Cig., C.
  24. motȃnje, n. das Haspeln, das Weifen.
  25. motáti, -ȃm, vb. impf. weifen, abwinden, aufwinden; prejo m. z vretena na motovilo; m. se, sich hin und her bewegen, zwecklos hin und her laufen; kaj se tod motaš; — vojska se mota iz loga, das Heer kommt allmählich aus dem Walde, Cig.; — sich in die Länge ziehen, Jan.; — plauschen, schwätzen, Fr., SlGor.- C.; — tudi: mótam in: mǫ́tati, -am.
  26. mǫ̑tək, -tka, m. die Spule; m. niti, DSv.
  27. mótən, -tna, adj. trüb; vino je motno; oči so motne; — zvon motno poje, die Glocke hat einen unreinen Klang, C.
  28. moténje, n. ( nav. nam. prav. močenje), das Stören, die Störung, Cig., nk.; m. posestva, die Besitzstörung, nk.
  29. motérən, -rna, adj. = moter, C., Kast.
  30. mǫ̑tež, m. 1) der Aufrührer, C.; — 2) die Störung, Z., Vrt., (motèž) Levst. (Nauk); — 3) der Bodensatz (des Oeles), Cig.
  31. motìč, -íča, m. der Quirl, Ponikve- Erj. (Torb.), Gor.; nasajeno kolce v pinji, s katerim se maslo mete, Tolm.; tudi: mǫ̑tič.
  32. motı̑čišče, n. der Hauenstiel, C.
  33. motı̑ka, f. 1) die Haue, die Hacke zur Bearbeitung des Erdbodens; — turška motika! (Sapperment!) take druščine ne bi se bil nadejal, Zv.; — = dvozoba pralica, Notr.- Levst. (Rok.); mọ́tika, Št., ogr.- Valj. (Rad); — 2) feigwurzliger Hahnenfuß (ranunculus ficaria), Ben.- Erj. (Torb.).
  34. motı̑kica, f. dem. motika, nam. motičica; — der Feldrittersporn (delphinium consolida), Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  35. motı̑kišče, n. = motičišče, der Hauenstiel, Mur., Cig., Met., Valj. (Rad).
  36. motíłən, -łna, adj. störend, verwirrend, Mur., Jan.
  37. motílj, m. gelbliches Cyperngras (cyperus flavescens), (imajo vero, da škodi ovcam), Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. metulj 2).
  38. motı̑łnica, f. der Butterrührkübel, ogr.- C., vzhŠt., Danj.- Mik., Trst. (Let.).
  39. motíne, f. pl. der Bodensatz einer Flüssigkeit, Rez.- C.
  40. mǫ́titi, * -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., * Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme- Erj. (Torb.).
  41. motīv, m. povod, der Grund, das Motiv.
  42. motı̑vəc, -vca, m. der Störer, der Verwirrer, Mur., Cig.
  43. motljáti, -ȃm, vb. impf. = motati, winden, C.; m. se, sich winden, sich hin und her bewegen (o kačah, ribah), Z.; sich herumtreiben: kaj se tod motljaš? jvzhŠt.; otroci se motljajo, die Kinder haben Händel, C.
  44. motljìv, -íva, adj. störend: motljiva svetloba, Žnid.; (tudi: mǫ́tljiv: beirrend: hudoba motljiva, C.).
  45. motnjȃva, f. die Störung, C.
  46. motnóba, f. = motnost: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).
  47. motoglàv, -gláva, adj. schwindelig: motoglave ovce, C.
  48. motoglȃvka, f. neka trava, od katere so ovce motoglave, C.
  49. motǫ̑hati, -am, vb. impf. 1) trüben: vodo m., Ravn.; rühren, wühlen, Jan.; — 2) m. se, = repenčiti se, Krn- Erj. (Torb.).
  50. motórən, -rna, adj. = matoren, betagt, Dict., Jan.; — schlecht gelaunt, Štrek.
  51. motorǫ́ga, f. 1) die Radspeiche, der Radarm bei den Mühlrädern; nav. pl. motoroge, das Radkreuz beim Mühlrade; — das Drehkreuz beim Zaundurchgang, um das Vieh abzuhalten, Mariborska ok.- C.; das Drehkreuz an einer Haspelwelle, Notr.; — motoroga, der Garnhaspelarm, Cig., Jan.; pl. motoroge, das Garnhaspelkreuz, die Garnhaspel, vzhŠt.- C.; — 2) pl. motoroge, die Mühle (s stegnjeno roko krožiti), Telov.; — 3) die Handhaspel (ein Stab, an den Enden mit je einem Stabe — kreuzständig — versehen), Lašče- Levst. (Rok.); — 4) der Triebel an der Töpferscheibe, Cig.; — 5) der Glockenarm, woran das Seil hängt, Cig., Levst. (Zb. sp.); — 6) eine ungeschickte Person, Lašče- Levst. (Rok.).
  52. motorǫ́žən, -žna, adj. kreuzweise stehend: motorožno kolce, ein Rädchen mit einem Radkreuzchen an einen Stab gesteckt (ein Spielzeug), Notr.; motorožno vreteno, die Kreuzhaspel ( arch.), V.-Cig.
  53. motorǫ́žica, f. dem. motoroga; die Wagenradspeiche, nad Mariborom- C.
  54. motorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. impf. 1) na motoroge prejo viti, motati, Mariborska ok.- C.; — 2) Radspeichen einsetzen, Mariborska ok.- C.
  55. motorǫ̑žnice, f. pl. das Doppelhaspelgestell, Luče ( Št.)- C.
  56. motorǫ̑žnik, m. 1) der Haspelarm, SlGor.- C.; — 2) = klin, der Garnwindensprießel, C.
  57. motǫ́včək, -čka, m. der Quirl, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  58. motovídlọ, n., Zilj.- Kres, pogl. motovilo.
  59. motovı̑lar, -rja, m. der Herumstreicher, Jan.
  60. motovíłce, n. dem. motovilo; kleine Garnhaspel, M., Dol.; — das Seilerrad, V.-Cig.
  61. motovı̑łəc, -łca, m. 1) neko orodje za vez v vinogradu, Ščav.- C.; — 2) der Rapunzelsalat (valerianella), Cig., Jan., M., C., Tuš. (B.); — 3) = metulj, pogl. motoviljec.
  62. motovíłən, -łna, adj. Haspel-.
  63. motovı̑lež, m. ungeschickter Mensch, Cig., Jan., M.
  64. motovíliti, -ı̑lim, vb. impf. 1) sich hin und her bewegen; pijanec motovili po poti, Polj.; — herumstreifen, Jan.; — kreisen: žrjavi motovilijo, Ravn.- C.; — 2) m. se, sich ungeschickt drehen oder bewegen, Cig., Jan., C.; herumstreifen, Jan.; — po glavi se mi motovili, ich bin taumelig, Blc.-C.
  65. motovı̑łka, f. die Strähne, C.
  66. motovı̑łnica, f. die Haspel: m. za svilo, C.
  67. motovílọ, n. 1) die Haspel: entweder ein Stab mit Querstäben an den Enden, oder ein um eine Achse bewegliches Kreuz: m. z motorogami, die Kreuzhaspel, C., Cig. (T.); tkalsko m., das Zettelrad am Webestuhle, Cig.; — z motovilom streliti = einen dummen Streich begehen, Cig., Jan.; motovilo v torbo tlačiti, etwas Ungeschicktes vornehmen, Lašče- Levst. (Rok.), Z.; — 2) psovka nerodnemu človeku: ti motovilo nerodno! Lašče- Levst. (Rok.).
  68. motǫ́z, m. 1) = motvoz, Mur., Cig., Jap.- C., Mik., ogr.- Valj. (Rad); — 2) živi m., der Schnurwurm (nemertes borlasii), Erj. (Z.).
  69. motrı̑łnica, f. das Observatorium, Cig. (T.); morska m., die Seewarte, DZ.; — prim. motriti.
  70. motríšče, n. der Beobachtungs-, der Standpunkt, Cig. (T.); — prim. motriti.
  71. mótriti, -im, vb. impf. beobachten, betrachten, Jan., C., Cig. (T.), Žnid., LjZv.; — hs.
  72. motúlj, m. 1) = metulj, V.-Cig., Kast.- C.; — 2) pl. motulji = metulji, metljaji (ovčja bolezen), C.
  73. motúljav, adj. = metuljav: motuljava ovca, SlGradec- C.
  74. mǫ̑tva, f. die Turbine, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  75. motvòz, -vǫ́za, m. die Schnur; pos. die Spinnradschnur; motvozi zopet zasučejo lična kolesa, Jurč.; — der Spagat, vzhŠt., nk.
  76. motvǫ̑zar, -rja, m. der Schnurmacher, Cig.
  77. motvǫ̑zəc, -zca, m. dem. motvoz; kleines, dünnes Strickchen oder Schnürchen, C.
  78. movje, * n. coll. bajeslovna bitja, duše nekrščenih otrok, v podobi ptičev po noči letajoče, Pjk. (Črt. 107.); (movje, m. pl., C.); — prim. mavje, navje.
  79. mǫ̑vžar, -rja, m. = možnar, der Mörser, Jan., Rož.- Kres.
  80. mozaīčən, -čna, adj. Mosaik-, musivisch, Jan.
  81. mozaīka, f. musivische Arbeit, die Mosaik.
  82. mozána, f. lončen vrč s pokrovom in dulcem, Št.- C.; — prim. mezana.
  83. mǫ́zar, -rja, m. die Weinschöpfgelte, Štrek.
  84. 2. mǫ́zəlj, -zlja, (-zəljna), m. der Eisenklotz, Jan.; nekoliko že stegnjeno železo za pod kladivo, Kropa, Železniki ( Gor.); — prim. nem. Musel = Klotz.
  85. mọ̑zg, m. 1) das Knochenmark; podaljšani m., verlängertes Mark, Erj. (Ž.); = prodolžni m., Erj. (Som.); — nima mozga ne možjanov, er hat weder Kraft noch Verstand, Mur.; — 2) pl. mozgi = možgani, C.
  86. mọ̑zga, f. die Maische, Jan.; — der Koth, die Kothlache, Jan., C.; pogl. muzga.
  87. mozgȃj, m. der Stückschlägel der Wagner, Mik.
  88. mọ̑zganje, n. das Grübeln: jezikoslovno m., Raič ( Let.).
  89. 1. mozgáti, -ȃm, vb. impf. quetschen, Z.; (Trauben) austreten, Jan.; pressen, C.; — po blatu m., im Kothe gehen, patschen, Jan.; meniš li, da smeš le ti tod mozgati? DSv.; — prim. mezgati, muzgati.
  90. 2. mọ̑zgati, -am, vb. impf. sich den Kopf brechen, nachdenken, grübeln, C.
  91. mọ́zgav, adj. markig: najboljše mozgave kosti, Dalm.
  92. mọ̑zgov, adj. Mark-, Cig.; mozgovo živčje = mozgovi živci, das Centralnervensystem, Cig. (T.).
  93. mozgovína, f. die Marksubstanz, Cig. (T.); ( rus.).
  94. mozgovı̑t, adj. markig, SlN.- C.
  95. mọ̑zgovje, n. das Gehirnmark, ogr.- C.
  96. mọ̑zgovnica, f. das Markgefäß, Cig.
  97. mozgovŕtati, -vȓtam, vb. impf. = 2. mozgati, spintisieren, grübeln, Jan. (H.).
  98. mozgovȓtəc, -tca, m. der Spintisierer, der Grübler, Jan. (H.).
  99. mozı̑rje, n. das Moor, Kr.- Cig.
  100. mozníčiti, -ı̑čim, vb. impf. döbeln = z mozniki deske zbijati, Cig., Dol.; — zusammenstoppeln: imenoslovske oblike m., Levst. (Zb. sp.).

   48.839 48.939 49.039 49.139 49.239 49.339 49.439 49.539 49.639 49.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA