Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.301-49.400)

  1. morı̑təv, -tve, f. das Morden, der Mord, Jarn., Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  2. moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.- Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.
  3. moríža, f. 1) das Schellenband, Jan.; — 2) pl. moriže, die Halskrause, Rez.- C.; — 3) pl. moriže, ein Halsband mit eisernen Nägeln für Hunde, Cig., Kras.
  4. morjáčək, -čka, m. dem. morjak; der Schiffsjunge, DZ.
  5. morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.- C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Idrija- Svet. (Rok.), Ip.- Štrek. (Let.).
  6. 1. morję̑, n. das Meer, die See; po suhem in po morju, zu Land und zur See; veliko m., das Weltmeer, Cig., Jan.; tudi: mọ̑rje.
  7. morjénje, n. das Morden, das Tödten.
  8. morjevìd, -vída, m. die Seekarte, Jan., Cig. (T.).
  9. morjevládən, -dna, adj. meerbeherrschend, Cig.
  10. mọ̑rjiče, n. dem. morje; das Meerchen, Cig.; Napaja pobič konj'če tri, Oj pri silnem morjiči, Npes.-Schein.
  11. mǫ̑rka, f. = maselnik, das Schmalzmus, Vreme- Erj. (Torb.); — prim. morča.
  12. mornár, * -rja, m. der Seemann, der Matrose.
  13. mornárčək, -čka, m. dem. mornar, der Schiffsjunge, DZ.
  14. mornaríca, f. = mornarstvo, die Marine, nk.; ( hs.).
  15. mornarína, f. der Schifflohn, Meg.
  16. mornica, f. neka bolezen, BlKr.- DSv.
  17. morník, m. 1) = mornar: Nesrečnega mornika val izbljuje, Str.; — 2) veter od morja, der Sirocco, Črni Vrh- Erj. (Torb.), Štrek.; der Seewind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); tudi mǫ̑rnik, Valj. (Rad).
  18. morščák, m. der Seewind, Blc.-C.
  19. mòrt, mórta, m. der Mörtel; — prim. stvn. morter, Levst. (Rok.).
  20. mǫ́rtər, -tra, m. = mort, Meg., Dict., Valj. (Rad), Levst. (Rok.).
  21. mošánčək, -čka, m. neko jabolko: der Maschanzgerapfel, C.
  22. moščják, m. der Bisam, der Moschus, Guts., Mur., Cig., Jan.; (moščak, DZ.); — prim. it. muschio, Bisam.
  23. moščjákov, adj. Bisam-, Jan.
  24. mošēja, f. turška molilnica, die Moschee.
  25. mǫ̑šək, -ška, m. der Bisam, der Moschus, Jan. (H.).
  26. mǫ̑škar, -rja, m. die Mannsperson, das Mannsbild, Zora, Mariborska ok., Kres.
  27. moškàt, -áta, adj. = moški, mannhaft, stolz: tako moškato stoji! jvzhŠt.
  28. moškȃt, m. der Moschus, Jan.; — prim. it. muscato, adj. nach Bisam riechend.
  29. moškȃtən, -tna, adj. Bisam-, Cig.
  30. moškȃtnik, m. 1) der Moschuskäfer, der Puppenräuber (balosoma sycophanta), Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bisamapfel, Cig.
  31. móški, adj. 1) Manns-, Männer-, männlich; m. spol; moška obleka; moška leta, das Mannesalter; — mannhaft, moško se vesti; moško se braniti; — stolz: moško se držati; ali je žena tako moška? Zv.; — = kmetski: to je moško ne graščinsko, Rib.- Svet. (Rok.); — 2) moški, eine Person männlichen Geschlechtes, die Mannsperson; nobenega moškega ni bilo v družbi; dve ženski in pet moških; tudi: moškì.
  32. móšnja, f. 1) der Beutel; der Geldbeutel; če sva si tudi brata, mošnji si nista sestri, Npreg.- Št.; na mojo mošnjo, auf meine Rechnung, Cig.; ob svoji mošnji plačati, aus eigenem Sacke bezahlen, Levst. (Zb. sp.); dobre volje mošnje kolje, das Lustigsein ist kostspielig, Cig.; — 2) der Hodensack, Cig., C.; — 3) podolgovata, zelena in debela smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  33. mošnják, m. 1) der Beutel (za tobak), SlN., ob gornji Dravi ( Št.); — 2) das Täschelkraut (thlaspi), C.
  34. mošnjár, -rja, m. der Beutler, der Taschner, Mur., Cig.
  35. mošnjaríca, f. 1) die Beutlerin, die Taschnerin, Cig.; — 2) = vrečar, das Beutelthier, Jan.; — 3) mȏšnjarica, die Beutelmeise (parus pendulinus), Frey. (F.).
  36. mošnjáriti, -ȃrim, vb. impf. Beutler o. Taschner sein, Cig.
  37. mošnjíca, f. dem. mošnja; 1) das Beutelchen; Primite za mošnjico, Vrzite nam petico, Npes.-K.; — 2) ustne mošnjice, die Backentaschen ( z. B. beim Hamster), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Hodensack, Mur., C.; — 4) die Fruchthülse, C.; die Fisolen-, Erbsenschote, ogr.- C., ogr.- Valj. (Rad); die Kastanien-, die Nussschale, ogr.- C.; — der Balg, der Kelch der Grasblumen, Cig.; — 5) dišeča m., gemeines Knabenkraut (orchis morio), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: móšnjica.
  38. mošnjı̑čar, -rja, m. 1) der Beutelmacher, Vrt.; — 2) die Taschenmaus (ascomys), Erj. (Z.).
  39. mošnjı̑čarica, f. die Beutel-Blattlaus, Erj. (Ž.).
  40. mošnjı̑čək, -čka, m. = mošnjičica, das Beutelchen, Jan. (H.).
  41. mošnjíčica, f. dem. mošnjica; das Beutelchen.
  42. mošnjı̑čnik, m. die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Št.- Cig.
  43. mòšt, mǫ́šta, m. der Most.
  44. moštacáti, -ȃm, vb. impf. einhergehen (o mustačastem človeku), Valj. (Rad); — prim. moštače.
  45. moštáče, f. pl., Št., pogl. mustače.
  46. mǫ̑štej, m. = moštek, Npes.-Schein.
  47. mǫ́štən, -tna, adj. Most-; — mostig; moštne hruške.
  48. moštnaríca, f. die Mostträgerin, Mur., Danj. (Posv. p.).
  49. mǫ̑štnat, adj. mostig, Mur., Cig.; saftreich, Mur.; moštnate hruške, C.
  50. mǫ̑štnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); die Mostbirne, C.
  51. moštomèr, -mę́ra, m. der Mostmesser, Cig., Jan.
  52. moštováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig., Škrinj., Bes.; pogl. maščevati.
  53. moštvọ̀, -à, n. 1) die Mannheit; m. komu vzeti; (skopljen človek), kateremu je bilo moštvo potrto, Jap.; — 2) die Mannhaftigkeit, männlicher Sinn; ni več moštva na svetu; ta kupec moštva ne drži, dieser Kaufmann ist nicht Mann von Wort, Mur., C.; na moštvo denarja posoditi, jvzhŠt.; — der Muth, die Herzhaftigkeit, Cig., Jan., M.; z velikim moštvom kaj povedati, Glas.; — 3) das Mannsbild, Guts., Mur., Jan.; vredno m., braver Kerl, Guts.; — 4) coll. die Männer, Jan.; die Mannschaft, Cig., Jan., C., nk.; žandarmsko m., DZ.
  54. mòt, mǫ́ta, m. der Bodensatz, Erj. (Min.), DZ.; ( n. pr. pri kavi), Krn, Vrsno- Erj. (Torb.).
  55. 1. mòt, -ı̑, f. eine dicke Holzstange, Kras- Štrek. (Let.); drog, na katerem nosijo po hribih krste, ker vsled ozkih steza ne morejo rabiti nosil (par): na mot obesi se krsta ( prim. hs. motka, Stange), Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. met, f.
  56. 2. mǫ́t, f. der Wille, die Laune, die Lust, die Neigung, C., Št.; poj, če imaš mot, C.; vesele, dobre, žalostne moti, C.; — iz nem. Muth.
  57. motáč, m. der Haspler, Cig., Jan.
  58. motačíca, f. die Hasplerin, Cig.
  59. motȃłnica, f. die Haspelmaschine, DZ.
  60. motȃłnik, m. die Haspel, die Weife, Mur., V.-Cig., Jan.
  61. motálọ, n. die Haspel, die Weife, Guts.- Cig., C.
  62. motȃnje, n. das Haspeln, das Weifen.
  63. motáti, -ȃm, vb. impf. weifen, abwinden, aufwinden; prejo m. z vretena na motovilo; m. se, sich hin und her bewegen, zwecklos hin und her laufen; kaj se tod motaš; — vojska se mota iz loga, das Heer kommt allmählich aus dem Walde, Cig.; — sich in die Länge ziehen, Jan.; — plauschen, schwätzen, Fr., SlGor.- C.; — tudi: mótam in: mǫ́tati, -am.
  64. mǫ̑tək, -tka, m. die Spule; m. niti, DSv.
  65. mótən, -tna, adj. trüb; vino je motno; oči so motne; — zvon motno poje, die Glocke hat einen unreinen Klang, C.
  66. moténje, n. ( nav. nam. prav. močenje), das Stören, die Störung, Cig., nk.; m. posestva, die Besitzstörung, nk.
  67. motérən, -rna, adj. = moter, C., Kast.
  68. mǫ̑tež, m. 1) der Aufrührer, C.; — 2) die Störung, Z., Vrt., (motèž) Levst. (Nauk); — 3) der Bodensatz (des Oeles), Cig.
  69. motìč, -íča, m. der Quirl, Ponikve- Erj. (Torb.), Gor.; nasajeno kolce v pinji, s katerim se maslo mete, Tolm.; tudi: mǫ̑tič.
  70. motı̑čišče, n. der Hauenstiel, C.
  71. motı̑ka, f. 1) die Haue, die Hacke zur Bearbeitung des Erdbodens; — turška motika! (Sapperment!) take druščine ne bi se bil nadejal, Zv.; — = dvozoba pralica, Notr.- Levst. (Rok.); mọ́tika, Št., ogr.- Valj. (Rad); — 2) feigwurzliger Hahnenfuß (ranunculus ficaria), Ben.- Erj. (Torb.).
  72. motı̑kica, f. dem. motika, nam. motičica; — der Feldrittersporn (delphinium consolida), Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  73. motı̑kišče, n. = motičišče, der Hauenstiel, Mur., Cig., Met., Valj. (Rad).
  74. motíłən, -łna, adj. störend, verwirrend, Mur., Jan.
  75. motílj, m. gelbliches Cyperngras (cyperus flavescens), (imajo vero, da škodi ovcam), Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. metulj 2).
  76. motı̑łnica, f. der Butterrührkübel, ogr.- C., vzhŠt., Danj.- Mik., Trst. (Let.).
  77. motíne, f. pl. der Bodensatz einer Flüssigkeit, Rez.- C.
  78. mǫ́titi, * -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., * Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme- Erj. (Torb.).
  79. motīv, m. povod, der Grund, das Motiv.
  80. motı̑vəc, -vca, m. der Störer, der Verwirrer, Mur., Cig.
  81. motljáti, -ȃm, vb. impf. = motati, winden, C.; m. se, sich winden, sich hin und her bewegen (o kačah, ribah), Z.; sich herumtreiben: kaj se tod motljaš? jvzhŠt.; otroci se motljajo, die Kinder haben Händel, C.
  82. motljìv, -íva, adj. störend: motljiva svetloba, Žnid.; (tudi: mǫ́tljiv: beirrend: hudoba motljiva, C.).
  83. motnjȃva, f. die Störung, C.
  84. motnóba, f. = motnost: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).
  85. motoglàv, -gláva, adj. schwindelig: motoglave ovce, C.
  86. motoglȃvka, f. neka trava, od katere so ovce motoglave, C.
  87. motǫ̑hati, -am, vb. impf. 1) trüben: vodo m., Ravn.; rühren, wühlen, Jan.; — 2) m. se, = repenčiti se, Krn- Erj. (Torb.).
  88. motórən, -rna, adj. = matoren, betagt, Dict., Jan.; — schlecht gelaunt, Štrek.
  89. motorǫ́ga, f. 1) die Radspeiche, der Radarm bei den Mühlrädern; nav. pl. motoroge, das Radkreuz beim Mühlrade; — das Drehkreuz beim Zaundurchgang, um das Vieh abzuhalten, Mariborska ok.- C.; das Drehkreuz an einer Haspelwelle, Notr.; — motoroga, der Garnhaspelarm, Cig., Jan.; pl. motoroge, das Garnhaspelkreuz, die Garnhaspel, vzhŠt.- C.; — 2) pl. motoroge, die Mühle (s stegnjeno roko krožiti), Telov.; — 3) die Handhaspel (ein Stab, an den Enden mit je einem Stabe — kreuzständig — versehen), Lašče- Levst. (Rok.); — 4) der Triebel an der Töpferscheibe, Cig.; — 5) der Glockenarm, woran das Seil hängt, Cig., Levst. (Zb. sp.); — 6) eine ungeschickte Person, Lašče- Levst. (Rok.).
  90. motorǫ́žən, -žna, adj. kreuzweise stehend: motorožno kolce, ein Rädchen mit einem Radkreuzchen an einen Stab gesteckt (ein Spielzeug), Notr.; motorožno vreteno, die Kreuzhaspel ( arch.), V.-Cig.
  91. motorǫ́žica, f. dem. motoroga; die Wagenradspeiche, nad Mariborom- C.
  92. motorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. impf. 1) na motoroge prejo viti, motati, Mariborska ok.- C.; — 2) Radspeichen einsetzen, Mariborska ok.- C.
  93. motorǫ̑žnice, f. pl. das Doppelhaspelgestell, Luče ( Št.)- C.
  94. motorǫ̑žnik, m. 1) der Haspelarm, SlGor.- C.; — 2) = klin, der Garnwindensprießel, C.
  95. motǫ́včək, -čka, m. der Quirl, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  96. motovídlọ, n., Zilj.- Kres, pogl. motovilo.
  97. motovı̑lar, -rja, m. der Herumstreicher, Jan.
  98. motovíłce, n. dem. motovilo; kleine Garnhaspel, M., Dol.; — das Seilerrad, V.-Cig.
  99. motovı̑łəc, -łca, m. 1) neko orodje za vez v vinogradu, Ščav.- C.; — 2) der Rapunzelsalat (valerianella), Cig., Jan., M., C., Tuš. (B.); — 3) = metulj, pogl. motoviljec.
  100. motovíłən, -łna, adj. Haspel-.

   48.801 48.901 49.001 49.101 49.201 49.301 49.401 49.501 49.601 49.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA