Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.239-49.338)

  1. mȏłk, m. das Schweigen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad), nk.; v molk se spustiti, podati, anfangen zu schweigen, C.; pomišljalni m., die Zurückhaltung, die Reserve, Cig. (T.).
  2. mȏlkar, -rja, m. kdor molek nosi, der Rosenkränzler, Cig.
  3. mółkəł, -kla, adj. dumpf, klanglos, hohl: m. glas, Cig., Jan., Cig. (T.); heiser, Jan.
  4. mołklína, f. die Heiserkeit, Valj. (Rad).
  5. mȏłnik, m. podvratnik pri živalih, nader, ( prim. kor.-nem. mulle f. mürrischer, hängender Mund, bav. molla, Schmerbauch), Štrek. (Let.).
  6. mołniti, -im, vb. impf. blitzen, schimmern, (muniti) Meg.- Mik.
  7. mółnja, f. puh od strele: m. ga je na tla pobila, t. je puh od strele ga je podrl, Erj. (Torb.); — prim. hs. munja, Blitz.
  8. mółnjav, adj. = prismojen, etwas dumm, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. munjav.
  9. mółnjen, adj. betäubt, dumm, Jan.; "jedel je gobe in je bil tako molnjen (munjen), da je kakor divji okolo divjal", Erj. (Torb.); "kdo bode tako molnjen (munjen), da bi to kupil?" Erj. (Torb.); molnjena (munjena) goba, der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Erj. (Torb.); — prim. molniti.
  10. mółviti, -im, vb. impf. murren, brummen, Mur., Danj.- Mik.; (o golobih), ogr.- C.; nedostojno in nerazločno govoriti, vzhŠt.- Raič ( Nkol.); — dumpf tönen, Mur.; Bas mi molvi ("muvi") no mrmra, Danj. (Posv. p.); summen: bečele molvijo ("muvijo"), ogr.- Mik.
  11. mołvljȃnje, n. das Murren, ogr.- C.; (muv-), Mik.
  12. mołvljìv, -íva, adj. mürrisch, ogr.- C.
  13. mółza, f. 1) = molža, das Melken, C.; 2) — die milchende Kuh: naša m., Levst. (Zb. sp.).
  14. mółzenje, n. das Melken.
  15. mołzíšče, n. die Melkstätte, die Melkerei, Cig., C.
  16. mołzníca, f. 1) die Melkerin, (mȏłznica) Mur.; — 2) eine milchende Kuh, Z.; ein milchendes Schaf, (mȏłznica) Jan.; — 3) die Melkstätte, die Meierei, Jarn., Mur., Cig.; — 4) die Melkgelte, C.
  17. mółža, f. 1) das Melken; o molži, zur Melkzeit; veliko molže imeti, viel Milch bekommen, Gor.; — 2) eine Laube bei Alpenhütten als Melkstätte, C.; ozka ulica v planinskem stanu, kjer sede ovčarji (kozarji) in molzejo ovce (koze), Bolške planine- Erj. (Torb.).
  18. mȏłžnja, f. = molža, das Melken, Z.
  19. momēnt, m. trenutek, der Moment, važna stran, važnost, das Moment, Cig. (T.).
  20. momljáti, -ȃm, vb. impf. 1) brummen, unverständlich reden, Cig., Jan., Št.; — 2) beschwerlich kauen (o starih, brezzobih ljudeh), C.; — prim. mumljati.
  21. momúriti, -ȗrim, vb. impf. halblaut reden, brummen, murren, SlN.- C.
  22. monāda, f. 1) das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 2) die Monade ( phil.), Cig. (T.).
  23. monārh, m. samovladar, der Monarch.
  24. monarhı̑ja, f. samovladarstvo, die Monarchie.
  25. mọ̑nga, f. die Zeugrolle, die Mange, V.-Cig., Cig., Jan., Bes., DZ., Kr.; (monga, Gor., munga, Dol.); — prim. nem. Mange.
  26. monogamı̑ja, f. enoženstvo, die Monogamie.
  27. monografīja, f. spis, ki razpravlja posamezen predmet kakega znanstva, die Monographie, Cig. (T.), nk.
  28. monogrām, m. začetne imenske črke, druga v drugo zapletene, das Monogramm, Cig. (T.).
  29. monohōrd, m. enostrunski aparat, Monochord ( phys.), Cig. (T.).
  30. monolīt, m. iz enega kamena izsekan kip, der Monolith, Cig. (T.).
  31. monolōg, m. samogovor, der Monolog.
  32. monōm, m. enočlenec, das Monom, Cel. (Ar.).
  33. monōmetər, -tra, m. verz iz ene ali dveh stop, der Monometer, Cig. (T.).
  34. monopōl, m. samotrštvo, das Monopol.
  35. monoteīzəm, -zma, m. enoboštvo, der Monotheismus, Cig. (T.).
  36. monštrānca, f. die Monstranze.
  37. monumentālən, -lna, adj. spomeniški, monumental, Cig. (T.); monumentalne stavbe, nk.
  38. mòr, mǫ́ra, m. das Sterben, die Pest, die Seuche, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; v mestu je grozen mor, Zilj.- Jarn. (Rok.); živinski m., V.-Cig.
  39. mor, adj. schwarz, C.; pogl. mur.
  40. móra, f. 1) der Alp; mora ga tlači, sesa; — potne kaplje mu stopijo na čelo, ko mu je mora takih misli legla na dušo, Jurč.; — mora sesa ("ziza") svinje, kadar jih tako napade pri jedi, da stoje z životom proti tlom upognjenim in so nekoliko časa mirne ter nekako stokajo, dokler jih ne mine, jvzhŠt.; — 2) = sovka (vešča), die Eule (noctua), Jan. (H.).
  41. moráč, m. veliki m., der Königskümmel, Cig.; — prim. komorač.
  42. morȃčnik, m. konopljiški m., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Medv. (Rok.).
  43. 1. morák, m. = konjska kumara, der Wasserfenchel, der Pferdesame (oenanthe phellandrium), Cig.
  44. 2. morák, m. der Truthahn, Guts., Jarn., Mur.; (murak), Kor.- Vest.; — prim. slovaški: morak, Truthahn.
  45. morāla, f. nravoslovje, nravoslovni nauk, die Moral, nk.
  46. morālən, -lna, adj. nraven, moralisch, sittlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  47. mǫ̑ranje, n. 1) das Müssen, Cig.; — 2) das Müssigen, das Zwingen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  48. mǫ̑rati, -am, vb. impf. 1) müssen, Mur., Trub., Dalm., Krelj, Očitna izp. ( Let. 1889, 157), Ben.- Kl., Junska dol. (Kor.)- Jan. (Slovn.), vzhŠt.- C.; moramo, kakor moremo, wir strecken uns nach der Decke, vzhŠt.- C.; ni, da bi moral, ich muss nicht, es ist kein Muss; — 2) müssigen, nöthigen, zwingen, Cig., Jan., Gor.; kdo me more morati? wer kann mich zwingen? Ljub.; morate me nositi rdečo vrv, Jurč.
  49. moratōrij, m. odlog, das Moratorium, Cig.
  50. morȃvščica, f. die Schale, (-šica) Mur., V.-Cig.; torilo ali m., Ravn. (Abc.).
  51. morčevína, f. zadnja gosta mast, ki se dobiva, kadar se oljke maste, ( it. morcia, morchia, die Oelhefen), GBrda- Erj. (Torb.).
  52. 2. morəc, -rca, m. der Rappe, Blc.-C.; — schwarzer Bock, Rez.- C.; — pogl. murec.
  53. mǫ́rən, -rna, adj. lau, Cig., Jan., DZ.; morna voda, laues Wasser, Notr.- Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.), Štrek.
  54. mōrfij, m. neki strup, das Morphium, Cig. (T.).
  55. morfīn, m. = morfij, das Morphin, Cig. (T.).
  56. morfologı̑ja, f. likoslovje, die Morphologie, Cig. (T.).
  57. morgovȃnje, n. das Gemurre, Valj. (Rad).
  58. moríca, f. 1) schwarze Ziege, Rez.- C.; — 2) schwarze Feige, C.; — tudi: die Brombeere, C.; — prim. mor, mur.
  59. morìč, -íča, m. ein schwarzer (junger) Frosch, Mur., Cig.; — die Feuerkröte (bombinator igneus), Cig., Frey. (F.).
  60. morı̑ja, f. 1) das Morden, Cig., Jan.; — 2) das Hinsterben ( z. B. infolge einer Pest), Trub., Krelj.
  61. moríłən, -łna, adj. Mord-, mordend, mörderisch, Cig., Jan., nk.; aufreibend, zugrunde richtend: samota je morilna za dušo in telo, Cv.
  62. moríšče, n. die Mordstätte, der Richtplatz, Mur., Cig., Jan., nk.
  63. morı̑təv, -tve, f. das Morden, der Mord, Jarn., Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  64. moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.- Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.
  65. moríža, f. 1) das Schellenband, Jan.; — 2) pl. moriže, die Halskrause, Rez.- C.; — 3) pl. moriže, ein Halsband mit eisernen Nägeln für Hunde, Cig., Kras.
  66. morjáčək, -čka, m. dem. morjak; der Schiffsjunge, DZ.
  67. morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.- C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Idrija- Svet. (Rok.), Ip.- Štrek. (Let.).
  68. 1. morję̑, n. das Meer, die See; po suhem in po morju, zu Land und zur See; veliko m., das Weltmeer, Cig., Jan.; tudi: mọ̑rje.
  69. morjénje, n. das Morden, das Tödten.
  70. morjevìd, -vída, m. die Seekarte, Jan., Cig. (T.).
  71. morjevládən, -dna, adj. meerbeherrschend, Cig.
  72. mọ̑rjiče, n. dem. morje; das Meerchen, Cig.; Napaja pobič konj'če tri, Oj pri silnem morjiči, Npes.-Schein.
  73. mǫ̑rka, f. = maselnik, das Schmalzmus, Vreme- Erj. (Torb.); — prim. morča.
  74. mornár, * -rja, m. der Seemann, der Matrose.
  75. mornárčək, -čka, m. dem. mornar, der Schiffsjunge, DZ.
  76. mornaríca, f. = mornarstvo, die Marine, nk.; ( hs.).
  77. mornarína, f. der Schifflohn, Meg.
  78. mornica, f. neka bolezen, BlKr.- DSv.
  79. morník, m. 1) = mornar: Nesrečnega mornika val izbljuje, Str.; — 2) veter od morja, der Sirocco, Črni Vrh- Erj. (Torb.), Štrek.; der Seewind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); tudi mǫ̑rnik, Valj. (Rad).
  80. morščák, m. der Seewind, Blc.-C.
  81. mòrt, mórta, m. der Mörtel; — prim. stvn. morter, Levst. (Rok.).
  82. mǫ́rtər, -tra, m. = mort, Meg., Dict., Valj. (Rad), Levst. (Rok.).
  83. mošánčək, -čka, m. neko jabolko: der Maschanzgerapfel, C.
  84. moščják, m. der Bisam, der Moschus, Guts., Mur., Cig., Jan.; (moščak, DZ.); — prim. it. muschio, Bisam.
  85. moščjákov, adj. Bisam-, Jan.
  86. mošēja, f. turška molilnica, die Moschee.
  87. mǫ̑šək, -ška, m. der Bisam, der Moschus, Jan. (H.).
  88. mǫ̑škar, -rja, m. die Mannsperson, das Mannsbild, Zora, Mariborska ok., Kres.
  89. moškàt, -áta, adj. = moški, mannhaft, stolz: tako moškato stoji! jvzhŠt.
  90. moškȃt, m. der Moschus, Jan.; — prim. it. muscato, adj. nach Bisam riechend.
  91. moškȃtən, -tna, adj. Bisam-, Cig.
  92. moškȃtnik, m. 1) der Moschuskäfer, der Puppenräuber (balosoma sycophanta), Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bisamapfel, Cig.
  93. móški, adj. 1) Manns-, Männer-, männlich; m. spol; moška obleka; moška leta, das Mannesalter; — mannhaft, moško se vesti; moško se braniti; — stolz: moško se držati; ali je žena tako moška? Zv.; — = kmetski: to je moško ne graščinsko, Rib.- Svet. (Rok.); — 2) moški, eine Person männlichen Geschlechtes, die Mannsperson; nobenega moškega ni bilo v družbi; dve ženski in pet moških; tudi: moškì.
  94. móšnja, f. 1) der Beutel; der Geldbeutel; če sva si tudi brata, mošnji si nista sestri, Npreg.- Št.; na mojo mošnjo, auf meine Rechnung, Cig.; ob svoji mošnji plačati, aus eigenem Sacke bezahlen, Levst. (Zb. sp.); dobre volje mošnje kolje, das Lustigsein ist kostspielig, Cig.; — 2) der Hodensack, Cig., C.; — 3) podolgovata, zelena in debela smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  95. mošnják, m. 1) der Beutel (za tobak), SlN., ob gornji Dravi ( Št.); — 2) das Täschelkraut (thlaspi), C.
  96. mošnjár, -rja, m. der Beutler, der Taschner, Mur., Cig.
  97. mošnjaríca, f. 1) die Beutlerin, die Taschnerin, Cig.; — 2) = vrečar, das Beutelthier, Jan.; — 3) mȏšnjarica, die Beutelmeise (parus pendulinus), Frey. (F.).
  98. mošnjáriti, -ȃrim, vb. impf. Beutler o. Taschner sein, Cig.
  99. mošnjíca, f. dem. mošnja; 1) das Beutelchen; Primite za mošnjico, Vrzite nam petico, Npes.-K.; — 2) ustne mošnjice, die Backentaschen ( z. B. beim Hamster), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Hodensack, Mur., C.; — 4) die Fruchthülse, C.; die Fisolen-, Erbsenschote, ogr.- C., ogr.- Valj. (Rad); die Kastanien-, die Nussschale, ogr.- C.; — der Balg, der Kelch der Grasblumen, Cig.; — 5) dišeča m., gemeines Knabenkraut (orchis morio), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: móšnjica.
  100. mošnjı̑čar, -rja, m. 1) der Beutelmacher, Vrt.; — 2) die Taschenmaus (ascomys), Erj. (Z.).

   48.739 48.839 48.939 49.039 49.139 49.239 49.339 49.439 49.539 49.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA