Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.201-49.300)

mołčȃvəc, -vca, m. der Schweiger, Cig.
mołčȃvka, f. die Schweigerin, Cig.
mołčę́čən, -čna, adj. schweigsam, Cig. (T.), Dol.; Govoril malokdaj, Molčečen, kakor zdaj, Levst. (Zb. sp.).
mołčę̑čki, adv. schweigend, kajk.- Mik.
molčę̑vje, n. die Flussblume, das Sonnengold, die Immortelle (helichryson arenarium), Cig., Medv. (Rok.); — prim. molec 2); (mołčę̑vje?).
mȏłčkati, -am, vb. impf. dem. hübsch schweigen (v otročjem govoru), C.
mołčljìv, -íva, adj. verschwiegen, schweigsam, Jarn., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
móləc, -lca, m. 1) der Beter, Mur., Jan., C.; navada molcu veliko pripomore, Burg.; pravi molci, Ravn.; ni več pobožnih molcev, Slom.; (mółəc?); — 2) das Sonnengold, das Immerschön, die Immortelle (helichryson arenarium), Medv. (Rok.).
molečína, f. das Hervorragende, C.
molę̑dovanje, n. zudringliches Bitten.
molę̑dva, f. eine zudringlich bittende Person, Mik.
mólək, -lka, m. der Rosenkranz, das Paternoster, Cig., Jan., ogr.- M., Slom.- C.; tudi: molèk, molkà.
molekūl, m. najmanjši, nerazločni delec tvarine, das Molecül, Sen. (Fiz.).
molekulārən, -rna, adj. Molecular-: molekularna teža, das Moleculargewicht, Sen. (Fiz.).
molẹ̑nje, n. das Hervorragen.
molíhovati, -ujem, vb. impf. unwillig, verdrießlich sein, Mariborska ok.- C.
molı̑łnica, f. das Bethaus, der Tempel, Cig., Jan., C., Burg., nk.
molı̑łnik, m. die Betbank, der Betschemel, Slom.
molíšən, -šna, adj. mürrisch, verdrießlich, übelgelaunt, C., Št.; — prim. molihovati.
molı̑təv, -tve, f. das Gebet; — jutrno, večerno molitev opraviti; mašne molitve; na molitvah stati, in den letzten Zügen liegen, Z.
molı̑təvca, f. dem. molitev, das Gebetchen.
molı̑təvən, -təvna, adj. 1) Gebet-; molitevna hiša, (-tovna) Dalm.; molitevne bukvice, (-tovne), Polj.; — 2) kdor rad moli: molitevna ženska, (-tovna) Polj.
1. móliti, mǫ́lim, vb. impf. 1) beten; pobožno m.; očenaš m.; m. koga, anbeten; Boga m., (zu Gott) beten; — 2) srečo, zdravje m. komu, Glück, Gesundheit wünschen, begrüßen, Boh., Dalm., Krelj, Kast.; začeli so mu zdravje m., Dalm.; vse dobrote m., alles Gute wünschen, Krelj; — 3) m. se komu, jemanden bitten, Npes.-Vraz, jvzhŠt.; — 4) m. se, sich entschuldigen, Celje- C.
2. molíti, -ím, vb. impf. hinstrecken, hingestreckt halten, hinhalten: roko m. komu; vse štiri od sebe m., Hände und Füße von sich strecken.
molı̑tvarica, f. die Betschwester, Cig.; priletna m., Levst. (Zb. sp.).
molı̑tvənica, f. das Bethaus, Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.; — der Betsaal, das Oratorium, ZgD.; samostanska m., Cv.
molı̑tvənik, m. das Gebetbuch, nk.
molitvənják, m. der Betstuhl, SlN.; — der Betschemel, C.
molı̑tvica, f. dem. molitva = molitevca; kozja molitvica: če kdo komu dva klina med prste dene in ga stiska, da kriči kakor koza, uči ga kozjo molitvico, Notr.- Levst. (Rok.); kozje molitvice koga učiti, jemanden zu Paaren treiben, ihn mores lehren.
molitvíšče, n. das Bethaus, ZgD.
molı̑vəc, -vca, m. der Beter, der Anbeter, Cig., Jan.; resnični molivci, Trub.; moji molivci, Dalm.
mòlj, mólja, m. die Motte: obleko so molji snedli; krivično blago pod streho in pa molj v zrnju, Slom.- Jan. (Slovn.); moljev je več vrst: jabolčni m., der Apfel-Wickler, die Apfel- oder Birnmotte (carpocapsa pomonana), krznarski m., die Pelzmotte o. Haarschabe (tinea pelionella), močnati m., die Mehlspeismotte (tinea lacteella), pohištveni m., die Möbelmotte (tinea biseliella), suknjarski m., die Kleidermotte oder Kleiderschabe (tinea spretella), žitni m., die Kornmotte, die Kornschabe, auch weißer Kornwurm (tinea granella), Erj. (Ž.).
moljàv, -áva, adj. voll Motten; moljava obleka; moljavo žito, wippelhaftes Getreide, Levst. (Nauk).
1. moljȃva, f. etwas Emporragendes, die Hervorragung, Mur., V.-Cig., C.
2. moljȃva, f. der Venusspiegel (specularia speculum), Bodrež na Kanalskem- Erj. (Torb.); — der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Cig., Medv. (Rok.); — prim. muljava 4).
moljejẹ̑dina, f. der Mottenfraß, Cig.; das Löchlein vom Mottenfraße, C.
1. moljénje, n. das Beten, die Anbetung; moljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
2. moljénje, n. das Hervorstrecken.
mȏłk, m. das Schweigen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad), nk.; v molk se spustiti, podati, anfangen zu schweigen, C.; pomišljalni m., die Zurückhaltung, die Reserve, Cig. (T.).
mȏlkar, -rja, m. kdor molek nosi, der Rosenkränzler, Cig.
mółkəł, -kla, adj. dumpf, klanglos, hohl: m. glas, Cig., Jan., Cig. (T.); heiser, Jan.
mołklína, f. die Heiserkeit, Valj. (Rad).
mȏłnik, m. podvratnik pri živalih, nader, ( prim. kor.-nem. mulle f. mürrischer, hängender Mund, bav. molla, Schmerbauch), Štrek. (Let.).
mołniti, -im, vb. impf. blitzen, schimmern, (muniti) Meg.- Mik.
mółnja, f. puh od strele: m. ga je na tla pobila, t. je puh od strele ga je podrl, Erj. (Torb.); — prim. hs. munja, Blitz.
mółnjav, adj. = prismojen, etwas dumm, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. munjav.
mółnjen, adj. betäubt, dumm, Jan.; "jedel je gobe in je bil tako molnjen (munjen), da je kakor divji okolo divjal", Erj. (Torb.); "kdo bode tako molnjen (munjen), da bi to kupil?" Erj. (Torb.); molnjena (munjena) goba, der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Erj. (Torb.); — prim. molniti.
mółviti, -im, vb. impf. murren, brummen, Mur., Danj.- Mik.; (o golobih), ogr.- C.; nedostojno in nerazločno govoriti, vzhŠt.- Raič ( Nkol.); — dumpf tönen, Mur.; Bas mi molvi ("muvi") no mrmra, Danj. (Posv. p.); summen: bečele molvijo ("muvijo"), ogr.- Mik.
mołvljȃnje, n. das Murren, ogr.- C.; (muv-), Mik.
mołvljìv, -íva, adj. mürrisch, ogr.- C.
mółza, f. 1) = molža, das Melken, C.; 2) — die milchende Kuh: naša m., Levst. (Zb. sp.).
mółzenje, n. das Melken.
mołzíšče, n. die Melkstätte, die Melkerei, Cig., C.
mołzníca, f. 1) die Melkerin, (mȏłznica) Mur.; — 2) eine milchende Kuh, Z.; ein milchendes Schaf, (mȏłznica) Jan.; — 3) die Melkstätte, die Meierei, Jarn., Mur., Cig.; — 4) die Melkgelte, C.
mółža, f. 1) das Melken; o molži, zur Melkzeit; veliko molže imeti, viel Milch bekommen, Gor.; — 2) eine Laube bei Alpenhütten als Melkstätte, C.; ozka ulica v planinskem stanu, kjer sede ovčarji (kozarji) in molzejo ovce (koze), Bolške planine- Erj. (Torb.).
mȏłžnja, f. = molža, das Melken, Z.
momēnt, m. trenutek, der Moment, važna stran, važnost, das Moment, Cig. (T.).
momljáti, -ȃm, vb. impf. 1) brummen, unverständlich reden, Cig., Jan., Št.; — 2) beschwerlich kauen (o starih, brezzobih ljudeh), C.; — prim. mumljati.
momúriti, -ȗrim, vb. impf. halblaut reden, brummen, murren, SlN.- C.
monāda, f. 1) das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 2) die Monade ( phil.), Cig. (T.).
monārh, m. samovladar, der Monarch.
monarhı̑ja, f. samovladarstvo, die Monarchie.
mọ̑nga, f. die Zeugrolle, die Mange, V.-Cig., Cig., Jan., Bes., DZ., Kr.; (monga, Gor., munga, Dol.); — prim. nem. Mange.
monogamı̑ja, f. enoženstvo, die Monogamie.
monografīja, f. spis, ki razpravlja posamezen predmet kakega znanstva, die Monographie, Cig. (T.), nk.
monogrām, m. začetne imenske črke, druga v drugo zapletene, das Monogramm, Cig. (T.).
monohōrd, m. enostrunski aparat, Monochord ( phys.), Cig. (T.).
monolīt, m. iz enega kamena izsekan kip, der Monolith, Cig. (T.).
monolōg, m. samogovor, der Monolog.
monōm, m. enočlenec, das Monom, Cel. (Ar.).
monōmetər, -tra, m. verz iz ene ali dveh stop, der Monometer, Cig. (T.).
monopōl, m. samotrštvo, das Monopol.
monoteīzəm, -zma, m. enoboštvo, der Monotheismus, Cig. (T.).
monštrānca, f. die Monstranze.
monumentālən, -lna, adj. spomeniški, monumental, Cig. (T.); monumentalne stavbe, nk.
mòr, mǫ́ra, m. das Sterben, die Pest, die Seuche, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; v mestu je grozen mor, Zilj.- Jarn. (Rok.); živinski m., V.-Cig.
mor, adj. schwarz, C.; pogl. mur.
móra, f. 1) der Alp; mora ga tlači, sesa; — potne kaplje mu stopijo na čelo, ko mu je mora takih misli legla na dušo, Jurč.; — mora sesa ("ziza") svinje, kadar jih tako napade pri jedi, da stoje z životom proti tlom upognjenim in so nekoliko časa mirne ter nekako stokajo, dokler jih ne mine, jvzhŠt.; — 2) = sovka (vešča), die Eule (noctua), Jan. (H.).
moráč, m. veliki m., der Königskümmel, Cig.; — prim. komorač.
morȃčnik, m. konopljiški m., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Medv. (Rok.).
1. morák, m. = konjska kumara, der Wasserfenchel, der Pferdesame (oenanthe phellandrium), Cig.
2. morák, m. der Truthahn, Guts., Jarn., Mur.; (murak), Kor.- Vest.; — prim. slovaški: morak, Truthahn.
morāla, f. nravoslovje, nravoslovni nauk, die Moral, nk.
morālən, -lna, adj. nraven, moralisch, sittlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
mǫ̑ranje, n. 1) das Müssen, Cig.; — 2) das Müssigen, das Zwingen, Cig., Jan., Cig. (T.).
mǫ̑rati, -am, vb. impf. 1) müssen, Mur., Trub., Dalm., Krelj, Očitna izp. ( Let. 1889, 157), Ben.- Kl., Junska dol. (Kor.)- Jan. (Slovn.), vzhŠt.- C.; moramo, kakor moremo, wir strecken uns nach der Decke, vzhŠt.- C.; ni, da bi moral, ich muss nicht, es ist kein Muss; — 2) müssigen, nöthigen, zwingen, Cig., Jan., Gor.; kdo me more morati? wer kann mich zwingen? Ljub.; morate me nositi rdečo vrv, Jurč.
moratōrij, m. odlog, das Moratorium, Cig.
morȃvščica, f. die Schale, (-šica) Mur., V.-Cig.; torilo ali m., Ravn. (Abc.).
morčevína, f. zadnja gosta mast, ki se dobiva, kadar se oljke maste, ( it. morcia, morchia, die Oelhefen), GBrda- Erj. (Torb.).
2. morəc, -rca, m. der Rappe, Blc.-C.; — schwarzer Bock, Rez.- C.; — pogl. murec.
mǫ́rən, -rna, adj. lau, Cig., Jan., DZ.; morna voda, laues Wasser, Notr.- Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.), Štrek.
mōrfij, m. neki strup, das Morphium, Cig. (T.).
morfīn, m. = morfij, das Morphin, Cig. (T.).
morfologı̑ja, f. likoslovje, die Morphologie, Cig. (T.).
morgovȃnje, n. das Gemurre, Valj. (Rad).
moríca, f. 1) schwarze Ziege, Rez.- C.; — 2) schwarze Feige, C.; — tudi: die Brombeere, C.; — prim. mor, mur.
morìč, -íča, m. ein schwarzer (junger) Frosch, Mur., Cig.; — die Feuerkröte (bombinator igneus), Cig., Frey. (F.).
morı̑ja, f. 1) das Morden, Cig., Jan.; — 2) das Hinsterben ( z. B. infolge einer Pest), Trub., Krelj.
moríłən, -łna, adj. Mord-, mordend, mörderisch, Cig., Jan., nk.; aufreibend, zugrunde richtend: samota je morilna za dušo in telo, Cv.
moríšče, n. die Mordstätte, der Richtplatz, Mur., Cig., Jan., nk.

48.701 48.801 48.901 49.001 49.101 49.201 49.301 49.401 49.501 49.601

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA