Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.139-49.238)

  1. mọ̑ganica, f. die Mange, die Wäschrolle, (mug-) jvzhŠt.
  2. mọ̑gati, -am, vb. impf. 1) mit der Mange glätten: perilo m., (mugati) jvzhŠt.; — 2) quetschen, pressen, knittern, (mugati), vzhŠt.- C.; — prim. mongati.
  3. mọ̑gəc, -gca, m. das Wäschglättholz, vzhŠt.- C.; — prim. monga.
  4. mogila, f. = gomila, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.
  5. mọ̑gla, f. = monga, die Mange, die Rolle zum Glätten der Wäsche, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Mangel = Mange.
  6. mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.- Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.
  7. mogǫ́čən, -čna, adj. 1) mächtig; m. kralj; mogočni gospodje; mogočna roka; gravitätisch: mogočno sedeti na prestolu; — wichtig thuend, groß thuend: kako si mogočen! jvzhŠt.; — 2) m. biti, imstande sein, fähig sein, C.; — 3) möglich, Mur., C.; mogočnejše je, es ist möglicher, Krelj.
  8. mogočnják, m. der Mächtige, der Gewaltige, der Machthaber, Mur., Šol., ZgD.; imenitniki in mogočnjaki judovski, Cv.
  9. mogǫ̑təc, -tca, m. der Mächtige, der Machthaber, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. mogątьcь.
  10. mogǫ́tən, -tna, adj. = mogočen, Jan., Vrt.; mogotno bobneč, LjZv.; — stsl.
  11. mǫ̑haj, m. vrhno žensko zimsko krilo črne boje, s širokim zelenim pasom spodaj, Dol.
  12. mǫ̑hat, m. eine Art Streichkäse: iz zagrizenega sira je dobra skuta ali mohat, maže na kruh se, Ravn. (Abc.).
  13. mǫ̑hont, m. = mohant, mohat, Nov., Gor.- Levst. (M.).
  14. mohǫ̑rka, f. neko jabolko (zori o sv. Mohorju), Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  15. mohǫ́rovica, f. die Steinkohle, Nugla ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  16. mǫ̑hot, m. = mohat, der Streichkäse, der Quark, Mur., SlGor.- C.
  17. mǫ̑hovt, m. = mohat: s kumino pripravljen sirček, Savinska dol.
  18. mọ́j, mója, pron. mein; ne bo ne moja ne tvoja obveljala, weder ich noch du wirst Recht behalten.
  19. mojcljáti, -ȃm, vb. impf. nedoločno govoriti, mit der Farbe nicht heraus wollen, SlGor.
  20. mȏjčika, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  21. mójəc, -jca, m. mojci, die Meinigen, Cig., Jan.; Hit'te mu mojci glavo vzet, Npes.- Mik.
  22. mǫ́jškra, f. die Nähterin; — prim. it. maestra, die Meisterin, Levst. (Rok.).
  23. mòk, móka, m. das Nasse, Mur., Mik.; das Bewässerte, C.; zemlja na m., die Moorerde, Cig.; ječmenov mok (za strojarje), die Gerstenbeize, Cig.; solnce gre za m., die Sonne geht hinter Wolken unter (znamenje, da bo dež), Gor.- M.
  24. 1. mǫ́ka, f. 1) das Mehl; bela, črna, srednja m.; trgana moka, grobgemahlenes Getreide, Cig.; bela, črna moka, weißes, schwarzes Mehl; čila, cvetna m., das Auszugsmehl, Cig.; zadnja m., das gröbste Mehl; — iz te moke ne bo kruha = aus dieser Sache wird nichts werden; — 2) der Reif (an Pflaumen, Trauben): češpelj se je moka prijela, LjZv.; grozdje je v moki, die Trauben bedecken sich mit Reif, Dol., jvzhŠt.
  25. 2. mǫ́ka, f. = muka, die Marter, Dalm., ogr.- Mik., Št. ob hrv. meji- Vest. I. 121.
  26. mǫ̑kar, -rja, m. 1) der Mehlhändler, der Mehlverkäufer; — 2) cmoček v močniku, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Mehlkäfer, der Müller (tenebrio molitor), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vrsta krompirja, Nov.- C.
  27. mǫ̑karica, f. 1) die Mehlhändlerin; — 2) debelo, pusto in razsipično jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, Staro Sedlo, Žabče ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  28. mokarı̑ja, f. = mokarstvo, Cig., Jan., M.
  29. mǫ̑karnica, f. die Mehlkammer des Mehlhändlers, Cig.; — das Mehlbehältnis, Mur.; — die Mehlmulde, C.
  30. mǫ̑karnik, m. das Mehlbehältnis, Z.
  31. mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.
  32. mǫ̑knat, adj. mehlig, V.-Cig., Jan., Šol.; — moknate jedi, Mehlspeisen, DZ.
  33. moknẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. feucht sein: stena mokni, vzhŠt.- C.; sod mokneje, das Fass rinnt, C.
  34. mókniti, mǫ̑knem, vb. pf. Nässe an sich ziehen, nass, feucht werden, C.
  35. mokọ̑ška, f. kleine Duckente, das Sumpfhuhn (ortygometra [crex] porzana), C.
  36. mǫ́kovəc, -vca, m. der Mehlbeerbaum, die Mehlbirne (sorbus aria), Cig., Jan., C., Josch, Robič ( Nkol.).
  37. mǫ́kovnica, f. 1) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — die Speckbirne, C.; — 2) = mokovec, der Mehlbeerbaum (sorbus aria), Nov.- C.
  38. mokrȃd, f. die Nässe, die Feuchte, C.
  39. mokrȃvən, -vna, adj. sumpfig, im Sumpfe gewachsen: mokravna trava, Mariborska ok.- C.
  40. mokríca, f. 1) der Harn, Cig., Jan.; — 2) eine feuchte Wiese, Valj. (Rad); — 3) die Wasserassel (asellus aquaticus), Erj. (Z.); — 4) das Weichkraut (malachium aquaticum), C., Z.
  41. mokrílọ, n. mokrila, die Harnorgane, Erj. (Som.).
  42. mokrína, f. die Nässe, die Feuchtigkeit; — eine nasse Ader z. B. auf einem Acker, die Wassergalle, Jan.; — die Flüssigkeit, Cig., Jan., Žnid.; m. od astra montane, d. Astramontana-Tinctur, Levst. (Nauk); prekatna m. (v očesu), das Kammerwasser, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  43. mokríšče, n. das Pissoir, DZ.
  44. mokríti, -ím, vb. impf. nässen, netzen, Mur., Cig., Jan.; mokreča megla, Jurč.; — harnen, Mur., Cig.
  45. mokrǫ̑ča, f. die Feuchtigkeit, die Nässe, ogr.- Mik., Valj. (Rad).
  46. mǫ̑kroma, adv. = na mokro (slikati), al fresco, V.-Cig.
  47. mokromèr, -mę́ra, m. der Feuchtigkeitsmesser, Cig., Jan.
  48. mokromrázən, -zna, adj. nasskalt, Cig.
  49. mokrǫ́š, m. der Ostwind, Jan., Ščav.- Trst. ( Glas.).
  50. mokróta, f. die Nässe, die Feuchtigkeit; — tudi: mokrọ̑ta, Valj. (Rad).
  51. mokrótən, -tna, adj. nass, feucht; mokrotna letina, Pohl. (Km.); — tudi: mokrọ̑tən.
  52. mokrotína, f. das Nasse, Jan.; nasser Boden, Jan., Nov.- C.; — tudi: mokrọ̑tina; prim. mokrota.
  53. mokrotíti, -ím, vb. impf. nässen, befeuchten, Mur.
  54. mokȗška, f. das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus): m. z rdečo, z rumeno liso, Frey. (F.); — prim. mokoška, mokoš, mlakoš.
  55. 1. mòł, móla, m. = mel, der Flusssand, der Flussschotter, M., Dol.
  56. 2. mōl, m. das Moll (v glasbi), Cig. (T.).
  57. molȃvar, -rja, m. der Drache, tudi: kratek in debel modras, "kakor bi mačku noge odsekal" (morebiti kaka breja samica), Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.); (moláver, Štrek.); — prim. hs. blavor, nekaka velika kača.
  58. mǫ̑lba, f. die Bitte, C., Mik., ogr.- Valj. (Rad); pos. die Abbitte: v molbo priti, Abbitte leisten, C.; — das Gebet, Cig., ogr.- C.; (mǫ̑łba?).
  59. mołčáłən, -łna, adj., Levst. (Zb. sp.); pogl. molčeč, molčečen.
  60. mołčȃnje, n. das Schweigen.
  61. mółčati, -ím, vb. impf. schweigen; ne zna m., er ist indiscret, Cig.; molči ko riba = er ist verschwiegen wie das Grab, Cig.; trdo m., hartnäckig schweigen, Levst. ( LjZv.); — molčeč, verschwiegen, schweigsam, Mur., Cig., Jan., Dol.; molčeč pes rad popade, Z.
  62. mołčàv, -áva, adj. schweigsam, SlN., Dol.
  63. mołčȃvəc, -vca, m. der Schweiger, Cig.
  64. mołčȃvka, f. die Schweigerin, Cig.
  65. mołčę́čən, -čna, adj. schweigsam, Cig. (T.), Dol.; Govoril malokdaj, Molčečen, kakor zdaj, Levst. (Zb. sp.).
  66. mołčę̑čki, adv. schweigend, kajk.- Mik.
  67. molčę̑vje, n. die Flussblume, das Sonnengold, die Immortelle (helichryson arenarium), Cig., Medv. (Rok.); — prim. molec 2); (mołčę̑vje?).
  68. mȏłčkati, -am, vb. impf. dem. hübsch schweigen (v otročjem govoru), C.
  69. mołčljìv, -íva, adj. verschwiegen, schweigsam, Jarn., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  70. móləc, -lca, m. 1) der Beter, Mur., Jan., C.; navada molcu veliko pripomore, Burg.; pravi molci, Ravn.; ni več pobožnih molcev, Slom.; (mółəc?); — 2) das Sonnengold, das Immerschön, die Immortelle (helichryson arenarium), Medv. (Rok.).
  71. molečína, f. das Hervorragende, C.
  72. molę̑dovanje, n. zudringliches Bitten.
  73. molę̑dva, f. eine zudringlich bittende Person, Mik.
  74. mólək, -lka, m. der Rosenkranz, das Paternoster, Cig., Jan., ogr.- M., Slom.- C.; tudi: molèk, molkà.
  75. molekūl, m. najmanjši, nerazločni delec tvarine, das Molecül, Sen. (Fiz.).
  76. molekulārən, -rna, adj. Molecular-: molekularna teža, das Moleculargewicht, Sen. (Fiz.).
  77. molẹ̑nje, n. das Hervorragen.
  78. molíhovati, -ujem, vb. impf. unwillig, verdrießlich sein, Mariborska ok.- C.
  79. molı̑łnica, f. das Bethaus, der Tempel, Cig., Jan., C., Burg., nk.
  80. molı̑łnik, m. die Betbank, der Betschemel, Slom.
  81. molíšən, -šna, adj. mürrisch, verdrießlich, übelgelaunt, C., Št.; — prim. molihovati.
  82. molı̑təv, -tve, f. das Gebet; — jutrno, večerno molitev opraviti; mašne molitve; na molitvah stati, in den letzten Zügen liegen, Z.
  83. molı̑təvca, f. dem. molitev, das Gebetchen.
  84. molı̑təvən, -təvna, adj. 1) Gebet-; molitevna hiša, (-tovna) Dalm.; molitevne bukvice, (-tovne), Polj.; — 2) kdor rad moli: molitevna ženska, (-tovna) Polj.
  85. 1. móliti, mǫ́lim, vb. impf. 1) beten; pobožno m.; očenaš m.; m. koga, anbeten; Boga m., (zu Gott) beten; — 2) srečo, zdravje m. komu, Glück, Gesundheit wünschen, begrüßen, Boh., Dalm., Krelj, Kast.; začeli so mu zdravje m., Dalm.; vse dobrote m., alles Gute wünschen, Krelj; — 3) m. se komu, jemanden bitten, Npes.-Vraz, jvzhŠt.; — 4) m. se, sich entschuldigen, Celje- C.
  86. 2. molíti, -ím, vb. impf. hinstrecken, hingestreckt halten, hinhalten: roko m. komu; vse štiri od sebe m., Hände und Füße von sich strecken.
  87. molı̑tvarica, f. die Betschwester, Cig.; priletna m., Levst. (Zb. sp.).
  88. molı̑tvənica, f. das Bethaus, Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.; — der Betsaal, das Oratorium, ZgD.; samostanska m., Cv.
  89. molı̑tvənik, m. das Gebetbuch, nk.
  90. molitvənják, m. der Betstuhl, SlN.; — der Betschemel, C.
  91. molı̑tvica, f. dem. molitva = molitevca; kozja molitvica: če kdo komu dva klina med prste dene in ga stiska, da kriči kakor koza, uči ga kozjo molitvico, Notr.- Levst. (Rok.); kozje molitvice koga učiti, jemanden zu Paaren treiben, ihn mores lehren.
  92. molitvíšče, n. das Bethaus, ZgD.
  93. molı̑vəc, -vca, m. der Beter, der Anbeter, Cig., Jan.; resnični molivci, Trub.; moji molivci, Dalm.
  94. mòlj, mólja, m. die Motte: obleko so molji snedli; krivično blago pod streho in pa molj v zrnju, Slom.- Jan. (Slovn.); moljev je več vrst: jabolčni m., der Apfel-Wickler, die Apfel- oder Birnmotte (carpocapsa pomonana), krznarski m., die Pelzmotte o. Haarschabe (tinea pelionella), močnati m., die Mehlspeismotte (tinea lacteella), pohištveni m., die Möbelmotte (tinea biseliella), suknjarski m., die Kleidermotte oder Kleiderschabe (tinea spretella), žitni m., die Kornmotte, die Kornschabe, auch weißer Kornwurm (tinea granella), Erj. (Ž.).
  95. moljàv, -áva, adj. voll Motten; moljava obleka; moljavo žito, wippelhaftes Getreide, Levst. (Nauk).
  96. 1. moljȃva, f. etwas Emporragendes, die Hervorragung, Mur., V.-Cig., C.
  97. 2. moljȃva, f. der Venusspiegel (specularia speculum), Bodrež na Kanalskem- Erj. (Torb.); — der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Cig., Medv. (Rok.); — prim. muljava 4).
  98. moljejẹ̑dina, f. der Mottenfraß, Cig.; das Löchlein vom Mottenfraße, C.
  99. 1. moljénje, n. das Beten, die Anbetung; moljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  100. 2. moljénje, n. das Hervorstrecken.

   48.639 48.739 48.839 48.939 49.039 49.139 49.239 49.339 49.439 49.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA