Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.101-49.200)

  1. mǫ́dọ, n. 1) die Hode, BlKr.; pasje m., Jap.- C.; dual. kozlovi ("kozlove") modi, Lašče- Levst. (M.); — pl. moda, die Hoden, Cig.; das männliche Glied sammt den Hoden, (muda) Rez.- Mik.; — 2) popova moda, der Spindelbaum, das Pfaffenkäppchen (evonymus), Mik.
  2. modovína, f. die Hodenmasse, Cig.
  3. 1. modrák, m. = modras, C., Rez.- Baud.
  4. 2. modrák, m. der Weise ( zaničlj.), C., Levst. (Zb. sp.), nk.
  5. modràv, -áva, adj. halbverschnitten, Jan. (H.).
  6. modrȃva, f. das Blau, Blc.-C.
  7. modrȃvəc, -vca, m. der Halbcastrierte, Jan. (H.); der Halbhengst, Št.; — prim. dravec, mendravec.
  8. 1. mǫ̑drc, m. der Weise; Herodež reče modrcem na skrivnem k sebi, Ravn.
  9. 2. mọ̑drc, m. das Mieder; — prim. bav. mueder.
  10. modrẹ́ti, -ím, vb. impf. blau werden, Blc.-C.; blau sein, Cig.
  11. mǫ̑drež, m. der Vernünftler, der Philosophaster, V.-Cig., Z., Ravn.
  12. 1. modríca, f. die Muse, Guts., Mur., Cig., Jan., C., nk.
  13. 2. modríca, f. 1) die Bläue ( z. B. des Himmels), Vrt.; — blauer Streifen, Dalm.- M.; blauer Fleck, die Strieme, Habd., Meg.- Mik., C.; — 2) die blaue Kornblume (centaurea cyanus), Tuš. (R.).
  14. modríč, m. = modriš, C., Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
  15. modríha, m. der Naseweis, Cig., Nov.
  16. modrı̑ja, f. 1) die Weisheit, Cig., ogr.- C.; — 2) die Klügelei, Cig., Jan.
  17. modrijáčiti, -ȃčim, vb. impf. klügeln, philosophieren, Cig., C.
  18. modriják, m. der Klügler, der Philosoph: bil je takrat velik m., Zv.
  19. modrijȃn, m. = 1. modrc, der Weise, der Philosoph, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  20. modrijȃnica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. mandrijerica.
  21. modrijániti, -ȃnim, vb. impf. klügeln, den Weisen spielen, Mur., Cig., Jan.; m. komu kaj, vorvernünfteln, Cig.
  22. modrijȃnka, f. 1) die Weise, Cig.; — 2) die Klüglerin, Cig.
  23. modrijȃnščina, f. die Afterweisheit, C.
  24. modrílọ, n. die Blaufarbe, das Blau, Cig., Žnid.; berlinsko m., das Berlinerblau, Cig. (T.), Erj. (Min.); sasko m., das Sächsischblau, pariško m., das Pariserblau, Cig. (T.).
  25. 1. modrína, f. = modrost, C., Slom.
  26. 2. modrína, f. 1) die Bläue, das Blau, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) neke vinske trte, Št.- Mur., Erj. (Torb.); mala m., blaue Zimmettraube, tudi: blauer Blank, velika m., blaue Urbanitraube, laška m., früher blauer Portugieser, vzhŠt.- Trumm.
  27. modrı̑nəc, -nca, m. der Sophist, Jan.
  28. modrinják, m. neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.).
  29. modríš, m. die blaue Kornblume (centaurea cyanus), Mur., Danj.- Mik., Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.), SlGor.
  30. modríšče, n. die Bildungsstätte, der Musentempel, Mur., SlN.
  31. 2. modríti, -ím, vb. impf. blau machen, blau färben, Cig.; — m. se, blau werden, sich bläuen, Mur., Cig., Jan.; ins Blaue spielen, Mur.
  32. modroglȃvəc, -vca, m. der Weisheitskrämer, M.
  33. modroglȃvka, f. die Weisheitskrämerin, M.
  34. modronòg, -nǫ́ga, adj. blaufüßig: modronogi sokol, der Blaufußfalke, Levst. (Nauk).
  35. modrovȃnje, n. das Philosophieren; das Klügeln; — m. o politiki, die Kannegießerei.
  36. modrováti, -ȗjem, vb. impf. 1) philosophieren; — klügeln, den Weisen spielen, Mur., Cig., Jan.; — 2) witzigen, C.
  37. modroznȃnəc, -nca, m. = modroslovec, der Philosoph, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  38. modulácija, f. menjava glasov ( pos. glasovnih vrst), die Modulation, Cig., Jan.
  39. mọ̑ganica, f. die Mange, die Wäschrolle, (mug-) jvzhŠt.
  40. mọ̑gati, -am, vb. impf. 1) mit der Mange glätten: perilo m., (mugati) jvzhŠt.; — 2) quetschen, pressen, knittern, (mugati), vzhŠt.- C.; — prim. mongati.
  41. mọ̑gəc, -gca, m. das Wäschglättholz, vzhŠt.- C.; — prim. monga.
  42. mogila, f. = gomila, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.
  43. mọ̑gla, f. = monga, die Mange, die Rolle zum Glätten der Wäsche, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Mangel = Mange.
  44. mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.- Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.
  45. mogǫ́čən, -čna, adj. 1) mächtig; m. kralj; mogočni gospodje; mogočna roka; gravitätisch: mogočno sedeti na prestolu; — wichtig thuend, groß thuend: kako si mogočen! jvzhŠt.; — 2) m. biti, imstande sein, fähig sein, C.; — 3) möglich, Mur., C.; mogočnejše je, es ist möglicher, Krelj.
  46. mogočnják, m. der Mächtige, der Gewaltige, der Machthaber, Mur., Šol., ZgD.; imenitniki in mogočnjaki judovski, Cv.
  47. mogǫ̑təc, -tca, m. der Mächtige, der Machthaber, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. mogątьcь.
  48. mogǫ́tən, -tna, adj. = mogočen, Jan., Vrt.; mogotno bobneč, LjZv.; — stsl.
  49. mǫ̑haj, m. vrhno žensko zimsko krilo črne boje, s širokim zelenim pasom spodaj, Dol.
  50. mǫ̑hat, m. eine Art Streichkäse: iz zagrizenega sira je dobra skuta ali mohat, maže na kruh se, Ravn. (Abc.).
  51. mǫ̑hont, m. = mohant, mohat, Nov., Gor.- Levst. (M.).
  52. mohǫ̑rka, f. neko jabolko (zori o sv. Mohorju), Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  53. mohǫ́rovica, f. die Steinkohle, Nugla ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  54. mǫ̑hot, m. = mohat, der Streichkäse, der Quark, Mur., SlGor.- C.
  55. mǫ̑hovt, m. = mohat: s kumino pripravljen sirček, Savinska dol.
  56. mọ́j, mója, pron. mein; ne bo ne moja ne tvoja obveljala, weder ich noch du wirst Recht behalten.
  57. mojcljáti, -ȃm, vb. impf. nedoločno govoriti, mit der Farbe nicht heraus wollen, SlGor.
  58. mȏjčika, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  59. mójəc, -jca, m. mojci, die Meinigen, Cig., Jan.; Hit'te mu mojci glavo vzet, Npes.- Mik.
  60. mǫ́jškra, f. die Nähterin; — prim. it. maestra, die Meisterin, Levst. (Rok.).
  61. mòk, móka, m. das Nasse, Mur., Mik.; das Bewässerte, C.; zemlja na m., die Moorerde, Cig.; ječmenov mok (za strojarje), die Gerstenbeize, Cig.; solnce gre za m., die Sonne geht hinter Wolken unter (znamenje, da bo dež), Gor.- M.
  62. 1. mǫ́ka, f. 1) das Mehl; bela, črna, srednja m.; trgana moka, grobgemahlenes Getreide, Cig.; bela, črna moka, weißes, schwarzes Mehl; čila, cvetna m., das Auszugsmehl, Cig.; zadnja m., das gröbste Mehl; — iz te moke ne bo kruha = aus dieser Sache wird nichts werden; — 2) der Reif (an Pflaumen, Trauben): češpelj se je moka prijela, LjZv.; grozdje je v moki, die Trauben bedecken sich mit Reif, Dol., jvzhŠt.
  63. 2. mǫ́ka, f. = muka, die Marter, Dalm., ogr.- Mik., Št. ob hrv. meji- Vest. I. 121.
  64. mǫ̑kar, -rja, m. 1) der Mehlhändler, der Mehlverkäufer; — 2) cmoček v močniku, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Mehlkäfer, der Müller (tenebrio molitor), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vrsta krompirja, Nov.- C.
  65. mǫ̑karica, f. 1) die Mehlhändlerin; — 2) debelo, pusto in razsipično jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, Staro Sedlo, Žabče ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  66. mokarı̑ja, f. = mokarstvo, Cig., Jan., M.
  67. mǫ̑karnica, f. die Mehlkammer des Mehlhändlers, Cig.; — das Mehlbehältnis, Mur.; — die Mehlmulde, C.
  68. mǫ̑karnik, m. das Mehlbehältnis, Z.
  69. mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.
  70. mǫ̑knat, adj. mehlig, V.-Cig., Jan., Šol.; — moknate jedi, Mehlspeisen, DZ.
  71. moknẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. feucht sein: stena mokni, vzhŠt.- C.; sod mokneje, das Fass rinnt, C.
  72. mókniti, mǫ̑knem, vb. pf. Nässe an sich ziehen, nass, feucht werden, C.
  73. mokọ̑ška, f. kleine Duckente, das Sumpfhuhn (ortygometra [crex] porzana), C.
  74. mǫ́kovəc, -vca, m. der Mehlbeerbaum, die Mehlbirne (sorbus aria), Cig., Jan., C., Josch, Robič ( Nkol.).
  75. mǫ́kovnica, f. 1) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — die Speckbirne, C.; — 2) = mokovec, der Mehlbeerbaum (sorbus aria), Nov.- C.
  76. mokrȃd, f. die Nässe, die Feuchte, C.
  77. mokrȃvən, -vna, adj. sumpfig, im Sumpfe gewachsen: mokravna trava, Mariborska ok.- C.
  78. mokríca, f. 1) der Harn, Cig., Jan.; — 2) eine feuchte Wiese, Valj. (Rad); — 3) die Wasserassel (asellus aquaticus), Erj. (Z.); — 4) das Weichkraut (malachium aquaticum), C., Z.
  79. mokrílọ, n. mokrila, die Harnorgane, Erj. (Som.).
  80. mokrína, f. die Nässe, die Feuchtigkeit; — eine nasse Ader z. B. auf einem Acker, die Wassergalle, Jan.; — die Flüssigkeit, Cig., Jan., Žnid.; m. od astra montane, d. Astramontana-Tinctur, Levst. (Nauk); prekatna m. (v očesu), das Kammerwasser, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  81. mokríšče, n. das Pissoir, DZ.
  82. mokríti, -ím, vb. impf. nässen, netzen, Mur., Cig., Jan.; mokreča megla, Jurč.; — harnen, Mur., Cig.
  83. mokrǫ̑ča, f. die Feuchtigkeit, die Nässe, ogr.- Mik., Valj. (Rad).
  84. mǫ̑kroma, adv. = na mokro (slikati), al fresco, V.-Cig.
  85. mokromèr, -mę́ra, m. der Feuchtigkeitsmesser, Cig., Jan.
  86. mokromrázən, -zna, adj. nasskalt, Cig.
  87. mokrǫ́š, m. der Ostwind, Jan., Ščav.- Trst. ( Glas.).
  88. mokróta, f. die Nässe, die Feuchtigkeit; — tudi: mokrọ̑ta, Valj. (Rad).
  89. mokrótən, -tna, adj. nass, feucht; mokrotna letina, Pohl. (Km.); — tudi: mokrọ̑tən.
  90. mokrotína, f. das Nasse, Jan.; nasser Boden, Jan., Nov.- C.; — tudi: mokrọ̑tina; prim. mokrota.
  91. mokrotíti, -ím, vb. impf. nässen, befeuchten, Mur.
  92. mokȗška, f. das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus): m. z rdečo, z rumeno liso, Frey. (F.); — prim. mokoška, mokoš, mlakoš.
  93. 1. mòł, móla, m. = mel, der Flusssand, der Flussschotter, M., Dol.
  94. 2. mōl, m. das Moll (v glasbi), Cig. (T.).
  95. molȃvar, -rja, m. der Drache, tudi: kratek in debel modras, "kakor bi mačku noge odsekal" (morebiti kaka breja samica), Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.); (moláver, Štrek.); — prim. hs. blavor, nekaka velika kača.
  96. mǫ̑lba, f. die Bitte, C., Mik., ogr.- Valj. (Rad); pos. die Abbitte: v molbo priti, Abbitte leisten, C.; — das Gebet, Cig., ogr.- C.; (mǫ̑łba?).
  97. mołčáłən, -łna, adj., Levst. (Zb. sp.); pogl. molčeč, molčečen.
  98. mołčȃnje, n. das Schweigen.
  99. mółčati, -ím, vb. impf. schweigen; ne zna m., er ist indiscret, Cig.; molči ko riba = er ist verschwiegen wie das Grab, Cig.; trdo m., hartnäckig schweigen, Levst. ( LjZv.); — molčeč, verschwiegen, schweigsam, Mur., Cig., Jan., Dol.; molčeč pes rad popade, Z.
  100. mołčàv, -áva, adj. schweigsam, SlN., Dol.

   48.601 48.701 48.801 48.901 49.001 49.101 49.201 49.301 49.401 49.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA