Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (4.901-5.000)

  1. sọ̑pər, adv. et praep. = zoper, Mur., Cig., Šol., Dict.- Mik., pod Nanosom, Kras- Erj. (Torb.); Bogu je s., s. Boga je, C.; tebi na soper, dir zum Trotz, Levst. (Rok.); kaj se s. ("supar") njemu stavi? Trub.; s. ("supar") našim sovražnikom, Krelj.
  2. sopẹ́sək, -ska, m. der Tegel ( min.), Cig. (T.).
  3. sopèt, -ę́ta, m. der Wasserschwall: sopeti ("supeti") so prihiteli po jarkih, SlN.; veliki sopeti ("supeti") s sodrgo vred privro z bregov, Bes.; — prim. sopot 3).
  4. sọ̑pet, adv. = zopet, spet, Mur., Jan., Mik.
  5. sopẹ́ti, -ím, vb. impf. = sopsti, vernehmlich athmen, Mur., C., Mik.; — schnauben, Met.
  6. sópih, m. 1) ein aufgeblasener Mensch, Mur., Danj.- Mik.; — 2) das Ofenluftloch, C.; — 3) = sopuh, Mur.; — tudi: sǫ́pih, Valj. (Rad).
  7. sopíhanje, n. heftiges Athmen, das Schnaufen.
  8. sopíhati, -ham, -šem, vb. impf. heftig athmen, keuchen, schnaufen.
  9. sopílọ, n. 1) das Athmungswerkzeug, Cig., Jan.; — 2) die Mündung des Blasbalgs (die Diese), Cig.; — 3) das Blaseinstrument, Zv.; ( hs.).
  10. 1. sopíti, -ím, vb. impf. schwer athmen machen, den Athem beschweren: kašelj me hudo sopi, C., jvzhŠt.
  11. 2. sopíti, -ím, vb. impf. einschläfern, C., Cv.
  12. sopívəc, -vca, m. der Trinkgenosse, Cig., Zora.
  13. sǫ̑pka, f. der Vulcan, Cig. (T.), Šol.; — rus.
  14. soplemę́nəc, -nca, m. = soplemenik, Zora.
  15. soplemeník, m. der Stammgenosse, C., Trst. (Let.).
  16. sọ̑pljaj, m. der Athemzug, Cig., C.; poslednji s., Cig.
  17. sopljìv, -íva, adj. schwer athmend, schnaubend, M.; s. je, kdor naglo gre ali jẹ́, C.
  18. sǫ́plovnik, m. = oplen (iz: sooplenovnik), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  19. sópniti, sǫ̑pnem, vb. pf. einen Athemzug thun, Cig., Jan., Let.- C.; tief aufathmend etwas sagen: "vi verjamete to?" sopne ona, Jurč.
  20. sopodpìs, -písa, m. die Gegenzeichnung, Jan. (H.).
  21. sopooblaščę́nəc, -nca, m. der Mitbevollmächtigte, Cig., Jan.
  22. soporȃba, f. die Mitbenützung, DZ.
  23. soporočevȃvəc, -vca, m. der Correferent, DZ.
  24. sopórok, -rǫ́ka, m. der Mitbürge, Cig.
  25. soporǫ̑štvọ, n. die Mitbürgschaft, Cig., C.
  26. soporọ̑tnik, m. der Mitgeschworne, C., DZ.
  27. sopósəł, -sla, m. der Mitdiener, soposli, das Mitgesinde, C.
  28. soposẹ̑st, f. der Mitbesitz, Cig., Jan.
  29. soposẹ̑stje, n. die Gemeinschaft des Besitzes, Cig.
  30. soposẹ̑stnica, f. die Mitbesitzerin, Cig., Jan., C., nk.
  31. soposẹ̑stnik, m. der Mitbesitzer, Cig., nk.
  32. soposlánəc, -nca, m. der Mitbotschafter, Cig.
  33. sopòt, -óta, m. 1) = sopihanje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Dampf vom kochenden Wasser, der Dunst, C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) der Wasserfall, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); zastonj se oziraš po sopotih in slapovih, Zv.; tudi: sópot, gen. sópota a. sopóta, Svet. (Rok.).
  34. sopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit Geräusch hervorqualmen, C.; iz lokomotive sopota, nk.
  35. sopótən, -tna, adj. Dampf-, ogr.- C., Valj. (Rad).
  36. sopotíti, -ím, vb. impf. schnauben, C.
  37. 1. sopǫ̑tnica, f. die Reisegefährtin, Cig., Jan., nk.
  38. 2. sopǫ̑tnica, f. 1) das Windloch, das Wetterloch, Ravn.- Cig.; — 2) = slap, der Fall des Wassers, der Flussfall, Jan.; — 3) der Canal, Levst. (Cest.), Nov.; ( prim. stsl. sopotъ, Canal); (Sopotníca, ime potokom, Gor.).
  39. 1. sopǫ̑tnik, m. der Reisegefährte, Cig., Jan., C., nk.
  40. 2. sopǫ̑tnik, m. der Dampfwagen, ogr.- Valj. (Rad).
  41. sopotovȃvəc, -vca, m. der Mitreisende, nk.
  42. sopotovȃvka, f. die Mitreisende, nk.
  43. soprȃvdar, -rja, m. = sopravdnik, Cig.
  44. soprȃvdnik, m. der Streitgenosse, DZ.
  45. sopravíca, f. das Mitrecht, C.
  46. sǫ́praznik, m. ein nicht gebotener Feiertag, ein Halbfeiertag, Cig., Jan., Cv., Dol., jvzhŠt.
  47. sopremı̑čnica, f. der Nebenplanet, Cig. (T.), C., Jes.
  48. sopríča, f. der Mitzeuge, Cig.
  49. soprisę̑žən, -žna, adj. eidgenössisch, Cig.
  50. soprisę̑ženəc, -nca, m. der Eidgenosse, Jan.
  51. soprisę̑žnica, f. die Eidgenossin, Jan. (H.).
  52. soprisę̑žnik, m. der Eidgenosse, Cig., Jan., Let.
  53. sọ̑prn, adj. = zopern, Mur., Cig., Jan., Str., Kras, pod Nanosom- Erj. (Torb.), Št.
  54. sọ̑prnik, m. = zoprnik, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kras, pod Nanosom- Erj. (Torb.).
  55. sọ̑prnost, f. = zoprnost, Mur.
  56. sǫ́prog, -prǫ́ga, m. 1) der Gemahl, Jan., C., nk.; (po rus.); — 2) kdor svoje živinče z živinčetom svojega soseda vkup vprega, Zavrče ( vzhŠt.)- C.
  57. soprǫ̑ga, f. die Gemahlin, Jan., C., nk.; — prim. soprog 1).
  58. soprogomòr, -mǫ́ra, m. der Gattenmord, Jan. (H.).
  59. soprósəc, -sca, m. = soprositelj, Cig.
  60. soprosı̑telj, m. der Mitbewerber, DZ.
  61. sǫ̑proti, praep. c. dat. = proti, ogr.- C.
  62. soprotı̑vən, -vna, adj. = nasproten, C.; — subconträr (von Urtheilen), Cig. (T.).
  63. soprotı̑vnik, m. = nasprotnik, C., kajk.- Valj. (Rad).
  64. soprotı̑vstvọ, n. das Hindernis, C.
  65. sọ̑prstvọ, n. die Gegnerschaft, der Widerstand, C., Dict.- Mik.
  66. soprstvováti, -ȗjem, vb. impf. dagegen sein, Gegner sein, C.
  67. sọ̑prščina, f. = soprnost, soprstvo, Dict., Cig., C.
  68. sópsti, sópem, vb. impf. vernehmlich athmen; težko s., schweren Athem haben; keuchen, Cig.; s. na koga, jemanden ankeuchen, Cig.; — s. na piščal, die Flöte blasen, C.; — schnauben, Mur.; Le turški konji tak sopo, Npes.-K.
  69. soptáti, -ȃm, vb. impf. schnauben: krutost s., Rache, Zorn schnauben, C.
  70. sopúh, m. der Dampf, der Dunst, Cig., Jan., Nov., Dol., Gor.
  71. sopúha, f. der Dampf (eine Pferdekrankheit), DZ.
  72. sopúntati, -am, vb. impf. = sopotati, keuchen, C.
  73. sopúšən, -šna, adj. s. sod, ein Fass mit schlechtem Geruch, C.
  74. sopúšina, f. der Dunst, C.
  75. sọ̑ra, f. 1) = svora, sovra, die Langwiede am Wagen, Mur., Cig., Kr.; — 2) Name einer Kuh mit einem Streifen auf dem Rücken, C.
  76. sọ̑rast, adj. mit einem Streifen am Rücken: sorast vol, Mik.; — prim. sora 2).
  77. sorávən, -vna, adj., Jan., pogl. vzporeden.
  78. sorȃvnik, m. der Parallelkreis, Cig.; pogl. vzporednik.
  79. sorazbǫ̑jnik, m. der Miträuber, Cig.
  80. sorazdẹ̑łba, f. die Nebeneintheilung (condivisio), Cig. (T.).
  81. sorazmę́rən, -rna, adj. proportional, proportioniert, Cig. (T.), Žnid., nk.
  82. sorazmę̑rje, n. die Gleichheit von Verhältnissen, die Proportion, Cig. (T.), Cel. (Ar.); s. razrešiti, eine Proportion auflösen, Cel. (Ar.).
  83. sorazmę̑rnica, f. die Proportionale, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  84. sorazmę́rnost, f. die Proportionalität, Cig. (T.).
  85. sorẹ̑čje, n. das Stromsystem, Jan. (H.).
  86. sorę̑d, adv. um diese Zeit, C.
  87. sorę̑dje, n. das Coordinatensystem, Cig. (T.).
  88. sorę̑dnica, f. die Coordinate ( math.), Jan., Cig. (T.).
  89. soredǫ̑vnik, m. der Ordensgenosse, Cig.
  90. sọ̑rej, m. = sorast vol, Mik.
  91. soreję́nəc, -nca, m. der Mitzögling, C.
  92. sọ̑rnica, f. das Bodenbrett auf dem Leiterwagen, Cig.; ( nam. svornica).
  93. sọ̑rnik, m. der Schlossnagel, der Spannagel (klin, ki gre skozi soro in veže zadnji del voza s prednjim delom), Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — nam. svornik.
  94. sorọ̑d, m. die Verwandtschaft, nk.
  95. sorọ̑dəc, -dca, m. = sorodnik, Jan., Vrt.
  96. sorọ́dən, -dna, adj. verwandt, Jan., nk.
  97. sorodljívost, f. die Verwandtschaftskraft ( chem.), Jan. (H.); (srodljivost, h. t.- Cig. [T.]).
  98. sorọ̑dnica, f. die Verwandte, Jan., nk.
  99. sorọ̑dnik, m. der Verwandte, Cig., Jan., nk.; sorodniki vzhodne, nizhodne vrste, Ascendenten, Descendenten, Cig. (T.).
  100. sorọ̑dništvọ, n. die Verwandtschaft, Jan. (H.).

   4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA