Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (49.001-49.100)

  1. mnǫ̑gọktę́ri, pron. = mnogokateri, so mancher, Cig., Jan.
  2. mnogolátən, -tna, adj. vielrispig, Cig.
  3. mnogoljúdən, -dna, adj. = ljudnat, stark bevölkert, Cig. (T.); mnogoljudno, živahno mesto, Cv.
  4. mnogoobrázən, -zna, adj. vielgestaltig, nk.
  5. mnogoǫ̑gəłnik, m. das Vieleck, Cig.
  6. mnogoplǫ́ščən, -čna, adj. = mnogoploskven, Jan. (H.).
  7. mnogoplǫ̑ščnik, m. das Polyeder, h. t.- Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  8. mnogopomẹnljìv, -íva, adj. vielbedeutend, vielsagend, Cig., Jan., C.
  9. mnogotę̑r, adj. vielerlei, mancherlei; mnogotera mrzka reč, Trub. (Psal.); mnogoteri darovi, Kast.
  10. mnogoterákọ, adv. auf verschiedene Weise, C.
  11. mnogotę̑roma, adv. auf vielerlei o. mancherlei Weise, Mur., V.-Cig.
  12. mnogotrȃčnik, m. mnogotračniki, vielstrahlige Polypen (polyactinia), Erj. (Z.).
  13. mnogovẹ́dən, -dna, adj. vielwissend, Jan.
  14. mnogovẹ̑deštvọ, n. die Vielwisserei, Cig.
  15. mnogovẹ̑dež, m. der Vielwisser, Cig.
  16. mnogovẹ́jən, -jna, adj. vielästig, Cig.
  17. mnogovę̑zje, n. die Häufung des Bindewortes, das Polysyndeton, Cig. (T.).
  18. mnogovídən, -dna, adj. vielsehend: mnogovidni ljudje, Zv.
  19. mnogovlȃdje, n. die Vielherrschaft, die Polyarchie, Cig.
  20. mnogozlǫ́žen, -žna, adj. vielsilbig, mehrsilbig, Cig., Jan.
  21. mnogozlǫ̑žnica, f. (beseda) mnogozložnica, ein mehrsilbiges Wort, das Polysyllabum, Cig.
  22. mnogoznȃvəc, -vca, m. der Vielwisser, (-znalec) Cig., Jan.
  23. mnǫ̑štvọ, n. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Trub.- M.; m. živine in blaga, Dalm.; — die Mehrzahl, der Plural ( gramm.), C., Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  24. mnǫ̑ž, -ı̑, f. die Menge, Mur., Jan., Cig. (T.), ZgD.; vsa množ, kolikor jih je v Jeruzalemu verovalo, Ravn.; — die Vielheit, Cig. (T.).
  25. mnǫ̑žbənica, f. das Einmaleins, Cig. (T.).
  26. mnǫ́žen, -žna, adj. vielfach, zahlreich, häufig, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); Bahači štirih množnejših Slave rodov, Preš.; Množni kakor žužki v lesu, Levst. (Zb. sp.); — množno število, die vielfache Zahl, die Mehrzahl, Cig., Jan.
  27. množénje, n. das Vermehren, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  28. množílọ, n. das Vermehrungsmittel: der Multiplicator ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  29. množı̑noma, adv. in großer Menge: knjižico množinoma med svet spraviti, Cv.
  30. množíti, -ím, vb. impf. vermehren, m. se, sich vermehren, an Zahl zunehmen; — multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  31. mnǫ̑žje, n. die Menge, Cig., Jan.; m. ljudi, eine Menge von Menschen, Levst. (Zb. sp.).
  32. množník, m. 1) der Multiplicator, Cig.; — 2) die Mehrzahl, der Plural, Cig., Jan., Raič (Slov.).
  33. mobilizácija, f. sklic in pripravljanje vojaštva za vojsko, die Mobilisation.
  34. mócver, -ę́ra, m. mokrotna senožet, Ip.- Erj. (Torb.).
  35. mocvírən, -rna, adj. = mocvernat, Z., Lašče- Erj. (Torb.); morastig, Z.
  36. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
  37. mǫ́ča, f. 1) die Nässe; anhaltendes Regenwetter; tri šibe: toča, moča, suša, Bas.; suša kos kruha odvzame, moča pa dva, Rib.- M.; — izpodnebna m., atmosphärischer Niederschlag, Jes.; — 2) der Harn, Cig., Jan., Cig. (T.).
  38. močarína, f. = močvarina, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  39. močȃva, f. 1) die Nässe, Mur., Cig., Jan., C., Notr.; — 2) der Sumpf, der Moorgrund, Jan., Mariborska ok.- C.; sumpfige Gegend, Goriš.- Štrek. (LjZv.).
  40. močȃvən, -vna, adj. sumpfig, C.; močavno seno, im Sumpf gewachsenes Heu, C.
  41. močavína, f. eine sumpfige Stelle oder Gegend, Jan., C.
  42. mǫ̑čəc, -čca, m. das Stärkemehl, die Stärke, Jan., C., Bes.
  43. močẹ̑łka, f. močelke, die Aufgussthierchen, die Infusorien (infusoria), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.).
  44. 1. móčən, -čna, adj. kräftig, stark; m. človek, močne roke; — močno vino, starker Wein; — močnọ̑ adv. stark, sehr.
  45. 2. mǫ́čən, -čna, adj. nass, feucht, Jan., C.; močno leto, ein nasses Jahr, Jan.
  46. močénje, n. das Nässen, das Befeuchten.
  47. močę́r, -rja, m. der Sumpf, C., Mik.
  48. močeràd, -áda, m. der gefleckte Salamander (salamandra maculata).
  49. močerìł, -íla, m. = človeška ribica, der Grottenolm (proteus anguineus), Erj. (Ž.).
  50. močerína, f. das Moor, Blc.-C.
  51. močerǫ́ga, f. 1) = močerad, M.; — 2) schmutziger Fleck im Gesichte, M.
  52. močevína, f. die Nässe, C.; — der Sumpf, das Moorland, Mur., Jan.
  53. móči, mǫ́rem, (mórem), vb. impf. 1) können, vermögen, imstande sein; moreš pomagati, pa nečeš; kaj si more, was kann er dafür? — ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bestreiten, thun; = ni mi moči vsemu kaj; sam sebi ne morem kaj, ich kann mir selbst nicht helfen; — njemu ne morem nič, ich kann ihm nichts anhaben; kaj mu neki morejo? was können sie ihm denn anhaben? žaba ne more orehu kaj, ein Frosch kann eine Nuss nicht zerbeißen, Npreg.; — ne more ga, er kann ihn nicht leiden, Cig.; — moči je, es ist möglich, ni moči, es ist nicht möglich, man kann nicht; vse je moči storiti; ni mi moči priti; če je moči, wenn es möglich ist; — 2) mozı̑ Bog! mozı̑ ti Bog! (pri napivanju), Gott erhalte! wohl bekomm's! Cig., Notr., Gor.; O star'šina mozi ti Bog! Npes.-Vraz; — 3) mǫ̑rem, müssen; v knjigi se zdaj sploh piše: morati, -am.
  54. močíca, f. der eingetauchte Bissen, Trub.
  55. mǫ̑čič, ** m. die Mehlstärke, C., Vrtov. (Km. k.), Strp.
  56. močíla, f. mlaka, na kateri se živina napaja, Tolm.- Erj. (Torb.); — pogl. močilo 2).
  57. močı̑łnica, f. 1) das Netzbecken, Cig.; — 2) die Röstgrube, den Flachs darin zu rösten, Cig., C.
  58. močílọ, n. 1) das Netzen, die Befeuchtung, Cig.; das Einweichen, Cig.; die Tunke, Hip. (Orb.); — die Digestion ( chem.), Cig. (T.); die Beize, Cig. (T.); tobakovo m., die Tabakbeize, DZ.; — die Röste, C., Z.; lan je v močilu, Z.; — 2) die Lache, V.-Cig., Rez.- Mik.; belouške so plavale po močilih, DSv.; — der Vorsumpf (im Bergbaue), V.-Cig.; — die Cisterne, C.; — pl. močila, der Morast, Šol.
  59. močína, f. = moča, die Feuchte, die Nässe, C., Z.
  60. močírən, -rna, adj. = močviren: močirna sapa, Vod. (Izb. sp.).
  61. 1. móčiti, mǫ́čim, vb. impf. 1) nass machen, nässen; vso pot nas je dež močil, jvzhŠt.; — 2) feucht sein: stena moči, die Wand nässt, Ig (Dol.); — papir moči, das Papier fließt, Jan.; — 3) harnen, Cig., C., Dalm.; — tudi: močíti, Jarn., jvzhŠt.
  62. 2. mǫ́čiti, -im, vb. impf. mit Mehl bestreuen, Jan. (H.).
  63. 1. mǫ̑čnat, adj. feucht, sumpfig, C.
  64. 2. mǫ̑čnat, adj. mehlig, Mur., Cig., Jan., C.; močnato grozdje (kadar je v moki), Z.; — aus Mehl bereitet, Mehl-: močnata jed, die Mehlspeise, Cig., Jan., Ravn. (Abc.), nk.
  65. močnẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. stärker werden, Zv., Krn- Erj. (Torb.).
  66. 1. mǫ̑čnica, f. 1) die Mehlschüssel, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) der Mehlkasten, Jan., C.; — der Beutelkasten in den Mühlen, Cig.; — 3) die Mehlbirne, Cig.; — neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  67. 2. mǫ̑čnica, f. die Preiselbeere, die rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), C., KrGora; divja m., der Polei (andromeda polifolia), C., Robič ( Nkol.).
  68. mǫ́čnik, m. das Mehlmus; pšeničen, ajdov, ovsen m.; — eine Art Koch, ogr.- C., Pjk. (Črt.); — apnen m., der Kalkbrei, DZ.
  69. mǫ́čnjak, m. 1) der Mehlkasten, V.-Cig.; — 2) = močnik, das Mehlmus, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  70. močnodúšən, -šna, adj. starksinnig, Z.
  71. močnoplèč, -plę́ča, adj. starkschulterig: m. mož, Jurč.
  72. močnoúmən, -mna, adj. starkgeistig, Mur.
  73. močnovę́rən, -rna, adj. starkgläubig, Mur.
  74. močȗnəc, -nca, m. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  75. močvár, m. der Morast, der Sumpf, Habd.- Mik., Cig. (T.), ogr.- C.
  76. močvȃra, f. 1) der Sumpf, der Morast, C., BlKr., LjZv.; v močvari raste trstje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) deževno, mokro vreme, BlKr., SlN.; krompir je zavoljo prevelike močvare segnil, SlN.; — tudi: mǫ́čvara, Valj. (Rad), BlKr.
  77. močvȃrən, -rna, adj. 1) Moor-: močvarni ogelj, die Moorkohle, Cig. (T.); — sumpfig, Mur., Jan.; — 2) nass (vom Wetter), M.; leto je močvarno, kadar je preveč dežja, BlKr. (mǫ́čvaren, BlKr.).
  78. močvarína, f. 1) feuchte, sumpfige Stelle, vzhŠt.- C.; — der Sumpf, Svet. (Rok.); — 2) mokro vreme, BlKr.- M.
  79. močvȃrnica, f. 1) der Sumpf, C.; — 2) eine Art Storchschnabel (geranium), vzhŠt.- C.
  80. móčve, -čəv, f. pl. das Moor, die Sumpfwiese, das Weichland, Jan.
  81. močvína, f. der Sumpf, Mur., Volk.- M.
  82. močvír, -rja, m. der Sumpf, der Morast.
  83. močvírəc, -rca, m. der Sumpfbewohner, Nov.
  84. močvírən, -rna, adj. Moor-, sumpfig.
  85. močvı̑rje, n. coll. der Morast, das Moorland.
  86. močvı̑rnat, adj. sumpfig, morastig.
  87. močvı̑rnica, f. 1) das Moorwasser; — 2) = močvirnik, der Sumpfvogel, Jan.
  88. močvı̑rnik, m. močvirniki, die Sumpfvögel (grallatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  89. 1. mōda, f. šega, die Mode; po modi se nositi, sich nach der Mode kleiden.
  90. 2. mǫ́da, f. 1) = modo, (móda?) Jarn.- Kres (III. 476.); pl. mode, Jarn., Mik.; — 2) mode, die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.); eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  91. modȃnje, n. langsames Gehen, Gor.- M.
  92. modáti, -ȃm, vb. impf. langsam oder ungeschickt gehen, Gor.- M.; kam pa modaš? Valj. (Rad); tudi: mǫ́dati, Gor., (mudati) vzhŠt.- C.
  93. modè, -ę́ta, n. 1) die Hode, Alas., Jan., C.; tudi: mǫ́de, -eta, Mur.; kozlova modeta, Trst. ( Glas.); — 2) m. ein Mann mit einem Leistenbruch, (móde?) Savinska dol.
  94. modēl, m. kalup, das Modell, Cig. (T.), Žnid.; modele delati, modellieren, Cig. (T.); — tudi mǫ̑dəł, -dla, po nem. das "Model", Kr.
  95. mōdən, -dna, adj. Mode-, modisch, Cig., Jan., nk.; modno blago, nk.
  96. 2. mǫ́dər, -dra, adj. weise, klug; modra glava; modro govoriti; — modro se držati, eine ernste, gescheite Miene machen.
  97. modę̑tnjak, m. das Bruchband, Jarn.- Kres (III. 476.).
  98. modliti, -im, vb. impf. = moliti, beten, Mariborska ok.- Kres, na zapadu- Mik.
  99. modljati, -am, vb. impf. = moliti, Mariborska ok.- Kres.
  100. mǫ̑dnik, m. der Hodensack, DZ.

   48.501 48.601 48.701 48.801 48.901 49.001 49.101 49.201 49.301 49.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA