Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.939-49.038)

  1. mlẹ̑karnica, f. 1) das Milchwirtschaftsgebäude, Rut. (Zg. Tolm.), ZgD.; die Sennerhütte, Cig.; — 2) die Milchkammer, Valj. (Rad).
  2. mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
  3. mlẹkomèr, -mę́ra, m. der Milchmesser, das Galaktometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  4. mlẹ́kovica, f. die Milchsuppe, C.
  5. mlẹkovína, f. die Milchsteuer, Jan.
  6. mlẹ́lọ, n. das Mahlwerk, Cig. (T.).
  7. mlẹ́tavica, f. das Ziehen im Körper vor dem Fieberanfall, Valj. (Rad).
  8. mlẹ̑təv, -tve, f. das Mahlen, Jan.
  9. mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.- Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
  10. mlẹ́tje, n. das Mahlen.
  11. mlẹ̑tva, f. = mletev, C.; na mletvo prinesti, C.
  12. mlẹ̑tvina, f. 1) das Mahlgeld, Mur., Cig., Jan.; — 2) kar je za mletje, C.
  13. mlẹ̑v, -ı̑, f. das Mahlen, Mur., Jan., Mik., Svet. (Rok.); moka od prve mlevi, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; dobra m., Dol.
  14. mlẹ̑v, m. der Bachsand, Cig., Valj. (Rad).
  15. mlẹ̑vəc, -vca, m. der Mahlgast, V.-Cig., Jan.
  16. mlẹ̑vka, f. der Mulm, der Flugsand, der Triebsand, der Bachsand, Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); feiner Schotter, C.
  17. mlẹ̑vščina, f. das Mahlgeld, Mur., Cig., Jan.; mlinar svojo mlevščino dobi, Ravn. (Abc.).
  18. mlẹ̑z, -ı̑, f. die Biestmilch, Mik.
  19. mlẹ́zəv, -zve, f. die Biestmilch, Valj. (Rad).
  20. mlẹ́zina, f. die Biestmilch, Fr.- C.
  21. mlẹ́ziv, adj. čudnega, neprijetnega okusa, omleden (o pijači, jedi, posebno pa o sadju), BlKr.- DSv.
  22. mlẹ́zivina, f. die Biestmilch, Fr.- C.
  23. mlẹ́zivọ, n. die Biestmilch, Soška dol.- Erj. (Torb.), kajk.- Valj. (Rad).
  24. mlẹ́zovina, f. die Biestmilch, jvzhŠt.; (mlezovína, kajk.- Valj. [Rad]).
  25. mlẹ̑zva, f. die Biestmilch, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Dol., Polj.
  26. mlı̑n, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
  27. mlı̑nar, -rja, m. 1) der Müller; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Bolc, Renče- Erj. (Torb., Ž.).
  28. mlı̑narčək, -čka, m. dem. mlinar(ec); 1) der Müllerbursche, Jan.; — 2) die Schwanzmeise, die Bergmeise (parus caudatus), Cig., Jan., Frey. (F.).
  29. mlı̑narica, f. 1) die Müllerin; — 2) neka ptica, Bolc- Erj. (Torb.); = pustolka, Kr.
  30. mlinarı̑ja, f. = mlinarstvo.
  31. mlı̑narišče, n. = mlinarjevo posestvo ali poslopje, DSv.
  32. mlináriti, -ȃrim, vb. impf. das Müllergewerbe betreiben, Müller sein, Cig., Jan.
  33. mlı̑nčar, -rja, m. sedem črevljev dolg krcelj, iz katerega se mlinci delajo, Notr.; — prim. 2. mlinec 2).
  34. mlínčav, adj. kernschälig, C.
  35. mlínčavina, f. kernschäliges Holz, C.
  36. mlínčenje, n. das Flachquetschen, Cig.
  37. mlínčiti, -im, vb. impf. 1) flach quetschen, Cig., Jan.; — 2) intr. kernrissig, kernschälig sein, C.; star kostanj mlinči, C.
  38. mlı̑nčnik, m. = valjar, der Nudelwalker, Solkan- Erj. (Torb.).
  39. 2. mlínec, -nca, m. 1) tenko razvaljano testo spečeno; poparjeni mlinci; — 2) mlinci: tenke deščice za škatle, Skrilje- Erj. (Torb.), Notr.
  40. mlíniti, -im, vb. impf. testo m. = valjati, Solkan- Erj. (Torb.).
  41. mlinovína, f. die Mahlsteuer, SlGosp.- C.
  42. mlı̑nščica, f. das Mühlwasser, der Mühlbach, Cig.
  43. mlı̑tva, f. der Gold-, der Silberschaum, Kr.- Valj. (Rad).
  44. mljáva, f. die Stange, Jan.; pogl. mlava.
  45. mnemōnika, f. umetnost izboljšati spomin, die Mnemonik, Cig., Jan., Cig. (T.).
  46. mnẹ̑nje, n. die Meinung, das Dafürhalten; — das Gutachten, Cig., Jan., DZ.
  47. mnẹ́ti, mním, vb. impf. = meniti, meinen, Meg., Trub.- Mik.; — mni se mi, = zdi se mi, Zv., LjZv.
  48. mnǫ̑g, mnǫ́ga, adj. so mancher; mnog čas, so manchesmal, oft, Trub.; — mancherlei, Meg.; — mnogi, viele; mnoga leta, viele Jahre; mnogo, viel; mnogo let, viele Jahre; (na vzhodu: vnogi; govori se nav. le določna oblika: mnǫ̑gi, Cv. IV. 12.).
  49. mnogobǫ̑štvọ, n. die Vielgötterei, der Polytheismus, Cig., Jan., Cig. (T.).
  50. mnogobǫ́žən, -žna, adj. polytheistisch, Cig., Jan.
  51. mnogobǫ̑žnik, m. der Polytheist, Cig., Jan.
  52. mnogočlẹ̑nəc, -nca, m. das Polynom ( math.), Cig. (T.).
  53. mnogogrẹ́šən, -šna, adj. sündenreich, Jurč.
  54. mnogogúbən, -bna, adj. = gubast, vielfaltig, Cig.
  55. mnogojẹ̑dəc, -dca, m. der Vielesser, Cig.
  56. mnogojezíčən, -čna, adj. vielzüngig, Cig.; — vielsprachig, polyglott, Cig., Jan., nk.
  57. mnogokàk, -káka, adj. mancherlei, Zv.; so mancher: vrabci so pobrali mnogokako jagodo, Str.
  58. mnǫ́gọkatę́ri, pron. so mancher, Cig., Jan., nk.; mnogokatera narodna pesem, Str.
  59. mnǫ́gọkedọ̀, pron. so mancher, Str.
  60. mnǫ́gọkjẹ̀, adv. an vielen Stellen, SlN.
  61. mnogokǫ̑tnik, m. das Vieleck, das Polygon, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  62. mnogọkrȃtnik, m. das Vielfache, das Multiplum ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ.; najmanjši skupni m., das kleinste gemeinschaftliche Vielfache, Cel. (Ar.).
  63. mnǫ̑gọktę́ri, pron. = mnogokateri, so mancher, Cig., Jan.
  64. mnogolátən, -tna, adj. vielrispig, Cig.
  65. mnogoljúdən, -dna, adj. = ljudnat, stark bevölkert, Cig. (T.); mnogoljudno, živahno mesto, Cv.
  66. mnogoobrázən, -zna, adj. vielgestaltig, nk.
  67. mnogoǫ̑gəłnik, m. das Vieleck, Cig.
  68. mnogoplǫ́ščən, -čna, adj. = mnogoploskven, Jan. (H.).
  69. mnogoplǫ̑ščnik, m. das Polyeder, h. t.- Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  70. mnogopomẹnljìv, -íva, adj. vielbedeutend, vielsagend, Cig., Jan., C.
  71. mnogotę̑r, adj. vielerlei, mancherlei; mnogotera mrzka reč, Trub. (Psal.); mnogoteri darovi, Kast.
  72. mnogoterákọ, adv. auf verschiedene Weise, C.
  73. mnogotę̑roma, adv. auf vielerlei o. mancherlei Weise, Mur., V.-Cig.
  74. mnogotrȃčnik, m. mnogotračniki, vielstrahlige Polypen (polyactinia), Erj. (Z.).
  75. mnogovẹ́dən, -dna, adj. vielwissend, Jan.
  76. mnogovẹ̑deštvọ, n. die Vielwisserei, Cig.
  77. mnogovẹ̑dež, m. der Vielwisser, Cig.
  78. mnogovẹ́jən, -jna, adj. vielästig, Cig.
  79. mnogovę̑zje, n. die Häufung des Bindewortes, das Polysyndeton, Cig. (T.).
  80. mnogovídən, -dna, adj. vielsehend: mnogovidni ljudje, Zv.
  81. mnogovlȃdje, n. die Vielherrschaft, die Polyarchie, Cig.
  82. mnogozlǫ́žen, -žna, adj. vielsilbig, mehrsilbig, Cig., Jan.
  83. mnogozlǫ̑žnica, f. (beseda) mnogozložnica, ein mehrsilbiges Wort, das Polysyllabum, Cig.
  84. mnogoznȃvəc, -vca, m. der Vielwisser, (-znalec) Cig., Jan.
  85. mnǫ̑štvọ, n. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Trub.- M.; m. živine in blaga, Dalm.; — die Mehrzahl, der Plural ( gramm.), C., Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  86. mnǫ̑ž, -ı̑, f. die Menge, Mur., Jan., Cig. (T.), ZgD.; vsa množ, kolikor jih je v Jeruzalemu verovalo, Ravn.; — die Vielheit, Cig. (T.).
  87. mnǫ̑žbənica, f. das Einmaleins, Cig. (T.).
  88. mnǫ́žen, -žna, adj. vielfach, zahlreich, häufig, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); Bahači štirih množnejših Slave rodov, Preš.; Množni kakor žužki v lesu, Levst. (Zb. sp.); — množno število, die vielfache Zahl, die Mehrzahl, Cig., Jan.
  89. množénje, n. das Vermehren, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  90. množílọ, n. das Vermehrungsmittel: der Multiplicator ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  91. množı̑noma, adv. in großer Menge: knjižico množinoma med svet spraviti, Cv.
  92. množíti, -ím, vb. impf. vermehren, m. se, sich vermehren, an Zahl zunehmen; — multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  93. mnǫ̑žje, n. die Menge, Cig., Jan.; m. ljudi, eine Menge von Menschen, Levst. (Zb. sp.).
  94. množník, m. 1) der Multiplicator, Cig.; — 2) die Mehrzahl, der Plural, Cig., Jan., Raič (Slov.).
  95. mobilizácija, f. sklic in pripravljanje vojaštva za vojsko, die Mobilisation.
  96. mócver, -ę́ra, m. mokrotna senožet, Ip.- Erj. (Torb.).
  97. mocvírən, -rna, adj. = mocvernat, Z., Lašče- Erj. (Torb.); morastig, Z.
  98. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
  99. mǫ́ča, f. 1) die Nässe; anhaltendes Regenwetter; tri šibe: toča, moča, suša, Bas.; suša kos kruha odvzame, moča pa dva, Rib.- M.; — izpodnebna m., atmosphärischer Niederschlag, Jes.; — 2) der Harn, Cig., Jan., Cig. (T.).
  100. močarína, f. = močvarina, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.

   48.439 48.539 48.639 48.739 48.839 48.939 49.039 49.139 49.239 49.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA