Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.901-49.000)

  1. mlȃtčinja, f. die Drescherin, C.
  2. mlȃtəc, -tca, m. der Drescher, Mur., Jan., Mik., BlKr.
  3. mlȃtəv, -tve, f. = mlačev, der Drusch, Cig., Vrt., Dol.
  4. mlatíca, f. die Drescherin, M., C.
  5. mlatìč, -tíča, m. der Drescher.
  6. mlatíčevka, f. die Drescherin, Polj.
  7. mlatı̑čna, f. die Drescherin, C.
  8. mlatíłən, -łna, adj. Dresch-: mlatı̑łna kola, ein Dreschwagen, Dalm.
  9. mlatı̑łnica, f. die Dreschmaschine, Cig., Jan., C., Nov., DZ.
  10. mlatílọ, n. das Dreschwerkzeug: der Dreschflegel, Cig.; = mlatilnica, Cig., Jan., Cig. (T.).
  11. mlatı̑ški, adj. Drescher-.
  12. mlatı̑təv, -tve, f. das Dreschen, Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad); po mlatitvi, vzhŠt.
  13. mlátiti, -im, vb. impf. dreschen; prazno slamo m., leeres Stroh dreschen, = eine erfolglose Arbeit verrichten; = vodo m., Krelj; prügeln; m. koga, po kom; — z rokami m., die Hände ungestüm hinundherbewegen, mit den Händen ringen, Z.; naprej se m. (plavajoč), sich weiter bringen, ogr.- Let.; po svetu se m., sich in der Welt herumplagen, Z.
  14. mlatı̑vəc, -vca, m. der Drescher, Cig., Jan.
  15. mlatı̑vọ, n. kar se mlati, Jan. (Slovn.).
  16. mlatnína, f. der Drescherlohn, Cig., Jan., C.
  17. mlȃtnja, f. das Dreschen, Cig.
  18. mlátọ, n. die Malztreber, Guts., Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.
  19. mlȃtva, f. = mlatev, Cig., Jan., C.; Balade pet' je mlatva prazne slame, Preš.
  20. mláva, f. leskova šiba za obroč, Mune v Čičih- Erj. (Torb.).
  21. mlẹ̑č, m. der Milchschwamm, Mur., Jan., Mik.; beli m., neka neužitna goba, C.; — die Wegewarte (cichorium intybus), Cig.; — der Löwenzahn (leontodon), C.; — kačji m., die Haferwurz, die Schwarzwurz (scorzonera), C.; — svinjski m., die Saudistel, die Gänsedistel (sonchus arvensis), Cig.
  22. mlẹ̑čarica, f. das Milchschaf, C., Bes.
  23. mlẹ̑čəc, -čca, m. dem. mleč; der Löwenzahn (leontodon), C., vzhŠt.; — die Wachsblume (cerinthe minor), Knežak na Pivki- Erj. (Torb.).
  24. mlẹ́čək, -čka, m. 1) rastlinski mlečni sok, Cig., Jan.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Cig., Jan., BlKr., M., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); bleda kakor m., Vrtov. (Km. k.); — garjavi m., cypressenartige Wolfsmilch (euphorbia cyparissias), Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., C.; = krvni m., Cig.
  25. mlẹ́čən, -čna, adj. Milch-; mlẹ̑čna cev, das Milchgefäß ( bot.), Tuš. (B.); — milchig; mlečna krava, eine milchreiche Kuh; — mlečno drevo, der Kuhbaum (galactodendron), Cig.
  26. mlẹ̑čje, n. 1) die Eisenschlacke, Železniki ( Gor.); — 2) die Mai- oder Kuhblume (taraxacum officinale), Josch; — die Saudistel (sonchus arvensis), Josch; — divje m., der Frauenflachs (linaria vulgaris), Junska dol. (Kor.)- Josch.
  27. mlẹ̑čkar, -rja, m. der Wolfsmilchschwärmer (sphinx euphorbiae), Erj. (Ž.).
  28. mlẹ̑čnica, f. 1) die Milchkammer, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) das Milchgefäß, Mur.; — 3) (cevi) mlečnice, die Milchsaftgefäße, Cig., Erj. (Z.); — 4) neka goba, Meg., Dict., Rihenberk- Erj. (Torb.), Danj. (Posv. p.); ( der Milchschwamm [agaricus lactifluus], Mur.; der Pfefferschwamm [agaricus piperatus], Cig.; [agaricus ruber], Tuš. [B.]); — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); ( die Milchbirne, Mur.).
  29. mlẹ̑čnik, m. 1) mlad človek ( zaničlj.), C.; — 2) der Milchzahn; — 3) die Milchkanne, Cig.; — 4) mlečna jed: das Milchkoch, Cig.; — 5) der männliche Fisch, der Milcher, der Milchling, Cig.; — 6) die Wolfsmilch (euphorbia), Z., Dol.; — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Tuš. (R.).
  30. mlẹčnína, f. 1) kar je iz mleka, C.; — 2) die Milchsteuer, Cig., Jan.
  31. mlẹ̑čnjak, m. 1) = mlečnik, der Milchzahn, Mur., Erj. (Som.); — 2) der Milchständer, DZ.; — 3) das Fischmännchen, der Milcher, Guts., Cig. (T.), Erj. (Z.); — 4) unreifer Bursche: da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.
  32. mlẹčnogòb, -gǫ́ba, adj. jung, unreif, gelbschnäbelig, Levst. (Zb. sp.).
  33. mlẹ̑čnogǫ̑bəc, -bca, m. der Gelbschnabel ( zaničlj. o mladem človeku), Z., Lašče- Levst. (Rok.); Mlečnogobec! ti tega še ne smeš vedeti, Levst. (Zb. sp.).
  34. mlẹ́dən, -dna, adj. 1) abgemagert, eingefallen, Habd.- Mik., Cig.; — 2) = omleden, fade schmeckend: mledna hrana, Cv.; — prim. medel.
  35. mlẹ̑kar, -rja, m. der Milchverkäufer; — der Senne, Tolm.- Cig.
  36. mlẹ̑karica, f. das Milchweib, die Milchhändlerin.
  37. mlekarı̑ja, f. = mlekarstvo.
  38. mlẹkáriti, -ȃrim, vb. impf. den Milchhandel, die Milchwirtschaft betreiben, Jan.
  39. mlẹ̑karnica, f. 1) das Milchwirtschaftsgebäude, Rut. (Zg. Tolm.), ZgD.; die Sennerhütte, Cig.; — 2) die Milchkammer, Valj. (Rad).
  40. mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
  41. mlẹkomèr, -mę́ra, m. der Milchmesser, das Galaktometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  42. mlẹ́kovica, f. die Milchsuppe, C.
  43. mlẹkovína, f. die Milchsteuer, Jan.
  44. mlẹ́lọ, n. das Mahlwerk, Cig. (T.).
  45. mlẹ́tavica, f. das Ziehen im Körper vor dem Fieberanfall, Valj. (Rad).
  46. mlẹ̑təv, -tve, f. das Mahlen, Jan.
  47. mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.- Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
  48. mlẹ́tje, n. das Mahlen.
  49. mlẹ̑tva, f. = mletev, C.; na mletvo prinesti, C.
  50. mlẹ̑tvina, f. 1) das Mahlgeld, Mur., Cig., Jan.; — 2) kar je za mletje, C.
  51. mlẹ̑v, -ı̑, f. das Mahlen, Mur., Jan., Mik., Svet. (Rok.); moka od prve mlevi, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; dobra m., Dol.
  52. mlẹ̑v, m. der Bachsand, Cig., Valj. (Rad).
  53. mlẹ̑vəc, -vca, m. der Mahlgast, V.-Cig., Jan.
  54. mlẹ̑vka, f. der Mulm, der Flugsand, der Triebsand, der Bachsand, Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); feiner Schotter, C.
  55. mlẹ̑vščina, f. das Mahlgeld, Mur., Cig., Jan.; mlinar svojo mlevščino dobi, Ravn. (Abc.).
  56. mlẹ̑z, -ı̑, f. die Biestmilch, Mik.
  57. mlẹ́zəv, -zve, f. die Biestmilch, Valj. (Rad).
  58. mlẹ́zina, f. die Biestmilch, Fr.- C.
  59. mlẹ́ziv, adj. čudnega, neprijetnega okusa, omleden (o pijači, jedi, posebno pa o sadju), BlKr.- DSv.
  60. mlẹ́zivina, f. die Biestmilch, Fr.- C.
  61. mlẹ́zivọ, n. die Biestmilch, Soška dol.- Erj. (Torb.), kajk.- Valj. (Rad).
  62. mlẹ́zovina, f. die Biestmilch, jvzhŠt.; (mlezovína, kajk.- Valj. [Rad]).
  63. mlẹ̑zva, f. die Biestmilch, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Dol., Polj.
  64. mlı̑n, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
  65. mlı̑nar, -rja, m. 1) der Müller; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Bolc, Renče- Erj. (Torb., Ž.).
  66. mlı̑narčək, -čka, m. dem. mlinar(ec); 1) der Müllerbursche, Jan.; — 2) die Schwanzmeise, die Bergmeise (parus caudatus), Cig., Jan., Frey. (F.).
  67. mlı̑narica, f. 1) die Müllerin; — 2) neka ptica, Bolc- Erj. (Torb.); = pustolka, Kr.
  68. mlinarı̑ja, f. = mlinarstvo.
  69. mlı̑narišče, n. = mlinarjevo posestvo ali poslopje, DSv.
  70. mlináriti, -ȃrim, vb. impf. das Müllergewerbe betreiben, Müller sein, Cig., Jan.
  71. mlı̑nčar, -rja, m. sedem črevljev dolg krcelj, iz katerega se mlinci delajo, Notr.; — prim. 2. mlinec 2).
  72. mlínčav, adj. kernschälig, C.
  73. mlínčavina, f. kernschäliges Holz, C.
  74. mlínčenje, n. das Flachquetschen, Cig.
  75. mlínčiti, -im, vb. impf. 1) flach quetschen, Cig., Jan.; — 2) intr. kernrissig, kernschälig sein, C.; star kostanj mlinči, C.
  76. mlı̑nčnik, m. = valjar, der Nudelwalker, Solkan- Erj. (Torb.).
  77. 2. mlínec, -nca, m. 1) tenko razvaljano testo spečeno; poparjeni mlinci; — 2) mlinci: tenke deščice za škatle, Skrilje- Erj. (Torb.), Notr.
  78. mlíniti, -im, vb. impf. testo m. = valjati, Solkan- Erj. (Torb.).
  79. mlinovína, f. die Mahlsteuer, SlGosp.- C.
  80. mlı̑nščica, f. das Mühlwasser, der Mühlbach, Cig.
  81. mlı̑tva, f. der Gold-, der Silberschaum, Kr.- Valj. (Rad).
  82. mljáva, f. die Stange, Jan.; pogl. mlava.
  83. mnemōnika, f. umetnost izboljšati spomin, die Mnemonik, Cig., Jan., Cig. (T.).
  84. mnẹ̑nje, n. die Meinung, das Dafürhalten; — das Gutachten, Cig., Jan., DZ.
  85. mnẹ́ti, mním, vb. impf. = meniti, meinen, Meg., Trub.- Mik.; — mni se mi, = zdi se mi, Zv., LjZv.
  86. mnǫ̑g, mnǫ́ga, adj. so mancher; mnog čas, so manchesmal, oft, Trub.; — mancherlei, Meg.; — mnogi, viele; mnoga leta, viele Jahre; mnogo, viel; mnogo let, viele Jahre; (na vzhodu: vnogi; govori se nav. le določna oblika: mnǫ̑gi, Cv. IV. 12.).
  87. mnogobǫ̑štvọ, n. die Vielgötterei, der Polytheismus, Cig., Jan., Cig. (T.).
  88. mnogobǫ́žən, -žna, adj. polytheistisch, Cig., Jan.
  89. mnogobǫ̑žnik, m. der Polytheist, Cig., Jan.
  90. mnogočlẹ̑nəc, -nca, m. das Polynom ( math.), Cig. (T.).
  91. mnogogrẹ́šən, -šna, adj. sündenreich, Jurč.
  92. mnogogúbən, -bna, adj. = gubast, vielfaltig, Cig.
  93. mnogojẹ̑dəc, -dca, m. der Vielesser, Cig.
  94. mnogojezíčən, -čna, adj. vielzüngig, Cig.; — vielsprachig, polyglott, Cig., Jan., nk.
  95. mnogokàk, -káka, adj. mancherlei, Zv.; so mancher: vrabci so pobrali mnogokako jagodo, Str.
  96. mnǫ́gọkatę́ri, pron. so mancher, Cig., Jan., nk.; mnogokatera narodna pesem, Str.
  97. mnǫ́gọkedọ̀, pron. so mancher, Str.
  98. mnǫ́gọkjẹ̀, adv. an vielen Stellen, SlN.
  99. mnogokǫ̑tnik, m. das Vieleck, das Polygon, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  100. mnogọkrȃtnik, m. das Vielfache, das Multiplum ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ.; najmanjši skupni m., das kleinste gemeinschaftliche Vielfache, Cel. (Ar.).

   48.401 48.501 48.601 48.701 48.801 48.901 49.001 49.101 49.201 49.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA