s (48.839-48.938)

48839. mlȃdež, f. = mladina, die Jugend, Cig., Jan., nk.; — hs.
48840. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
48841. mladìč, -íča, m. 1) das Junge von einem Thiere; Abel mu prvega mladiča od svoje črede daruje, Ravn.; pos. mladiči, die junge Vogelbrut; orlovi mladiči, Ravn.; — 2) junger Bienenstock, Jarn., Mur., Cig., Jan., C., Met.; — 3) der Junge, junger Bursche, Cig., Jan., C.; — 4) mladiči, das Brautpaar, Dol.- Cig., Jan.; — tudi: mlȃdič, Valj. (Rad).
48842. mladı̑čək, -čka, m. dem. mladič, das Junge, ogr.- Valj. (Rad), Vrt.; — junges Vögelein, LjZv.
48843. mládičək, -čka, adj. sehr jung, Mur., C.
48844. mladíčica, f. dem. mladika, junges Zweiglein.
48845. mladı̑čnik, m. der Jungferschwarm, C.
48846. mladíka, f. junger Trieb o. Zweig; divja, nora m., der Wasserast, die Wasserrebe, Cig.
48847. mladı̑kar, -rja, m. der Zweigabstecher (rhynchites conicus), Nov.
48848. mladíkav, adj. = mladikast, jung, Jan.; m. obraz imeti, jugendlich aussehen, Dol.; mladikav les, mladikavo drevo, Kr.
48849. mladíkavəc, -vca, m. junger Bursche, SlN.; kaj bi se tak mladikavec o babi menil! Jurč.
48850. mladíkavina, f. junges Holz, Cig.
48851. mladína, f. coll. 1) die Jugend, die jungen Leute; — 2) die junge Brut o. Zucht, das Jungvieh, Cig., Jan., M.; — 3) neue Feldfrüchte, M.; junger, neuer Wein, C.; — 4) mesečna m., der Neumond, C.
48852. mladı̑nəc, -nca, m. junger Mensch: Popravdne starine Ovrže mladin'c, Vod. (Pes.); — junger Rebenstock, C.
48853. mladíšče, n. der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, die Röste, Cig.
48854. mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
48855. mladjè, n. coll. junge Triebe, junger Anwachs, junges Holz.
48856. mladokljùn, -kljúna, adj. jungschnäbelig, Cig., C.; On ob drugi si pomladi Zbere ptiče mladokljune, Preš.
48857. mladokǫ́žən, -žna, adj. von jugendlich zarter Haut, Z., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
48858. mladolẹ̀t, -lẹ́ta, adj. jung: Po svetu šel sem mladolet, Str.; minderjährig, LjZv., Let., SlN.
48859. mladolẹ́tən, -tna, adj. 1) Frühlings-, Mur., Jan.; zdaj vedro, zdaj oblačno, kakor mladoletno nebo, Zv.; — 2) minderjährig, Z.
48860. mladolẹ̑tje, n. der Frühling, Trst. (Let.), Zora.
48861. mladolẹ̑tnica, f. 1) die Minderjährige, Z.; — 2) rumenkasta m., die gelbliche Frühlingsfliege (phryganea flavicornis), Erj. (Ž.).
48862. mladolìc, -líca, adj. = mladoličen: deva mladolica, Str.
48863. mladolíčən, -čna, adj. von jugendlichem Antlitz, jung aussehend: lipa ima prav mladolično skorjo, Bes.
48864. mladolìk, -líka, adj. = mladoličen: mladoliki svetniki, Levst. (Zb. sp.).
48865. mladorǫ̑dnica, f. die Kindsbetterin, Guts.- Cig., Jan.
48866. mladováti, -ȗjem, vb. impf. ein Jüngling sein, Zv.
48867. mládovən, -vna, adj. jung, Z.; mladovna krava, eine Kuh, die eben gekalbt hat, Cig., Svet. (Rok.); mladovna krava = krava mladega mleka, Levst. (Rok.).
48868. mladovjè, n. coll. junge Sprossen, junges Holz, Cig., Zora, Notr.; tudi: mladǫ̑vje, Polj.
48869. mláhav, adj. siech, matt, schlaff, Dict., Cig., Jan.; schwach, Habd.; — kaltsinnig, Cig.
48870. mlahavíti, -ím, vb. impf. erschlaffen machen, schwächen, kajk.- Valj. (Rad).
48871. mlahavǫ̑ča, f. die Schwäche, kajk.- Valj. (Rad).
48872. 1. mláj, m. 1) der Neumond; nocoj bo mlaj; o mlaju, zur Zeit des Neumondes; — 2) der Schlamm, Muršec- M., Mik.; pos. blato na kamenju v vodi, vzhŠt.; — der Schweinekoth, ogr.- C.
48873. 2. mláj, m. = maj, der Maibaum, Cig., Jan., Dol., Železniki ( Gor.); — leskova šiba, katera se v zemljo vtakne, kadar se "koza bije", Lašče- Levst. (Rok.).
48874. mlája, f. die Zahnwurz (dentaria enneaphyllos), Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
48875. 1. mlȃjčək, -čka, m. dem. mlajec, der Jüngste: mlajček, Joatam po imenu, sam je ušel, Ravn.- Valj. (Rad).
48876. 2. mlȃjčək, -čka, m. dem. 2. mlaj; mlajčki, blagoslovljene šibe cvetnonedeljske, katere zapičujejo pred kresnim večerom na njivah, Dol.- Navr. (Let.).
48877. mlȃjəc, -jca, m. der Jüngere im Gegensatze zu den Aelteren, Mur.
48878. mlajénje, n. 1) das Verjüngen; — 2) das Abliegenlassen des Obstes, das Rösten des Hanfes, Flachses, Cig., Dol.
48879. mlajína, f. coll. 1) die jungen Leute, die Jugend, Mur., C.; — junge Geschöpfe, C.; — 2) der Schlamm, C.; — 3) das Ungeziefer, ogr.- Valj. (Rad); prim. 1. mlaj 2).
48880. mlajíti, * -im, vb. impf. mit Schlamm überziehen, C.
48881. mlȃjšati, -am, vb. impf. jünger machen, verjüngen; m. se, sich verjüngen, jünger werden.
48882. mlȃjši, adj. compar. ad mlad; jünger; pl. mlajši, die Nachkommen, Mur., Cig.; (tudi = družina, die Dienstboten, Mur.).
48883. mláka, f. die Pfütze, die Lache; iz mlake v lužo = aus dem Regen in die Traufe; — eine feuchte Wiese, Rib.- M., Z.; senožet, katero o povodnji voda zalije, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
48884. mlȃkar, -rja, m. 1) der Sumpfbewohner, Jarn.; — 2) navadni m., die gewöhnliche Sumpfschnecke (limnaeus stagnalis), Erj. (Ž.).
48885. mlȃkarica, f. 1) ovca, ki se pase na mlakah (Sumpfwiesen), C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
48886. mlakǫ́š, m. das Rohrhuhn (gallinula), mali m., kleines Rohrhuhn (crex pusillus), srednji m., die Wasserralle (rallus aquaticus), grahasti m., die punktierte Ralle (crex Porzana), zelenonogasti m., das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus), Frey. (F.).
48887. mlákovica, f. das Pfützenwasser, C.
48888. mlakúža, f. die Pfütze, die Sumpflache.
48889. mlakúžən, -žna, adj. Pfützen-, sumpfig.
48890. mlakȗžka, f. die Ralle (rallus), V.-Cig.; — prim. mlakoš.
48891. mlakȗžnat, adj. pfützig, sumpfig.
48892. mlakȗžnica, f. das Pfützenwasser.
48893. mlámol, m. der Abgrund, die Kluft, Z., Mik.; črez le-to vse je mej nami ino vami velik utrjen mlamol, Trub.; = prepad, Dalm.; — ( das Chaos, Jan., Valj. [Rad]).
48894. mlamǫ̑la, f. = mlamol: molitev Davidova, kadar je v mlamoli bil, Trub. (Psal.).
48895. mlániti, -im, vb. pf. = pokniti, udariti, Krn- Erj. (Torb.); — prim. stsl. mlъnij, fulgur, Erj. (Torb.).
48896. mláščati, -ím, vb. impf. leise knisternde, scharrende Laute von sich geben: raki mlaščijo, voda v črevlju mlašči, C.; vino mlašči, kadar tiho vre, C.
48897. mláščiti, mlȃščim, vb. pf. schlagen, dass es patscht: grdo ga je mlaščil, Dragotinci ( Št.)- Valj. (Vest.); — prim. mlaskniti.
48898. mlȃt, -ı̑, f. das Dreschen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik.; dobra m., Dol.; izdačna m., vzhŠt.
48899. mlȃtba, f. das Dreschen, C.
48900. mlȃtčevka, f. die Drescherin, C.
48901. mlȃtčinja, f. die Drescherin, C.
48902. mlȃtəc, -tca, m. der Drescher, Mur., Jan., Mik., BlKr.
48903. mlȃtəv, -tve, f. = mlačev, der Drusch, Cig., Vrt., Dol.
48904. mlatíca, f. die Drescherin, M., C.
48905. mlatìč, -tíča, m. der Drescher.
48906. mlatíčevka, f. die Drescherin, Polj.
48907. mlatı̑čna, f. die Drescherin, C.
48908. mlatíłən, -łna, adj. Dresch-: mlatı̑łna kola, ein Dreschwagen, Dalm.
48909. mlatı̑łnica, f. die Dreschmaschine, Cig., Jan., C., Nov., DZ.
48910. mlatílọ, n. das Dreschwerkzeug: der Dreschflegel, Cig.; = mlatilnica, Cig., Jan., Cig. (T.).
48911. mlatı̑ški, adj. Drescher-.
48912. mlatı̑təv, -tve, f. das Dreschen, Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad); po mlatitvi, vzhŠt.
48913. mlátiti, -im, vb. impf. dreschen; prazno slamo m., leeres Stroh dreschen, = eine erfolglose Arbeit verrichten; = vodo m., Krelj; prügeln; m. koga, po kom; — z rokami m., die Hände ungestüm hinundherbewegen, mit den Händen ringen, Z.; naprej se m. (plavajoč), sich weiter bringen, ogr.- Let.; po svetu se m., sich in der Welt herumplagen, Z.
48914. mlatı̑vəc, -vca, m. der Drescher, Cig., Jan.
48915. mlatı̑vọ, n. kar se mlati, Jan. (Slovn.).
48916. mlatnína, f. der Drescherlohn, Cig., Jan., C.
48917. mlȃtnja, f. das Dreschen, Cig.
48918. mlátọ, n. die Malztreber, Guts., Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.
48919. mlȃtva, f. = mlatev, Cig., Jan., C.; Balade pet' je mlatva prazne slame, Preš.
48920. mláva, f. leskova šiba za obroč, Mune v Čičih- Erj. (Torb.).
48921. mlẹ̑č, m. der Milchschwamm, Mur., Jan., Mik.; beli m., neka neužitna goba, C.; — die Wegewarte (cichorium intybus), Cig.; — der Löwenzahn (leontodon), C.; — kačji m., die Haferwurz, die Schwarzwurz (scorzonera), C.; — svinjski m., die Saudistel, die Gänsedistel (sonchus arvensis), Cig.
48922. mlẹ̑čarica, f. das Milchschaf, C., Bes.
48923. mlẹ̑čəc, -čca, m. dem. mleč; der Löwenzahn (leontodon), C., vzhŠt.; — die Wachsblume (cerinthe minor), Knežak na Pivki- Erj. (Torb.).
48924. mlẹ́čək, -čka, m. 1) rastlinski mlečni sok, Cig., Jan.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Cig., Jan., BlKr., M., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); bleda kakor m., Vrtov. (Km. k.); — garjavi m., cypressenartige Wolfsmilch (euphorbia cyparissias), Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., C.; = krvni m., Cig.
48925. mlẹ́čən, -čna, adj. Milch-; mlẹ̑čna cev, das Milchgefäß ( bot.), Tuš. (B.); — milchig; mlečna krava, eine milchreiche Kuh; — mlečno drevo, der Kuhbaum (galactodendron), Cig.
48926. mlẹ̑čje, n. 1) die Eisenschlacke, Železniki ( Gor.); — 2) die Mai- oder Kuhblume (taraxacum officinale), Josch; — die Saudistel (sonchus arvensis), Josch; — divje m., der Frauenflachs (linaria vulgaris), Junska dol. (Kor.)- Josch.
48927. mlẹ̑čkar, -rja, m. der Wolfsmilchschwärmer (sphinx euphorbiae), Erj. (Ž.).
48928. mlẹ̑čnica, f. 1) die Milchkammer, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) das Milchgefäß, Mur.; — 3) (cevi) mlečnice, die Milchsaftgefäße, Cig., Erj. (Z.); — 4) neka goba, Meg., Dict., Rihenberk- Erj. (Torb.), Danj. (Posv. p.); ( der Milchschwamm [agaricus lactifluus], Mur.; der Pfefferschwamm [agaricus piperatus], Cig.; [agaricus ruber], Tuš. [B.]); — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); ( die Milchbirne, Mur.).
48929. mlẹ̑čnik, m. 1) mlad človek ( zaničlj.), C.; — 2) der Milchzahn; — 3) die Milchkanne, Cig.; — 4) mlečna jed: das Milchkoch, Cig.; — 5) der männliche Fisch, der Milcher, der Milchling, Cig.; — 6) die Wolfsmilch (euphorbia), Z., Dol.; — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Tuš. (R.).
48930. mlẹčnína, f. 1) kar je iz mleka, C.; — 2) die Milchsteuer, Cig., Jan.
48931. mlẹ̑čnjak, m. 1) = mlečnik, der Milchzahn, Mur., Erj. (Som.); — 2) der Milchständer, DZ.; — 3) das Fischmännchen, der Milcher, Guts., Cig. (T.), Erj. (Z.); — 4) unreifer Bursche: da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.
48932. mlẹčnogòb, -gǫ́ba, adj. jung, unreif, gelbschnäbelig, Levst. (Zb. sp.).
48933. mlẹ̑čnogǫ̑bəc, -bca, m. der Gelbschnabel ( zaničlj. o mladem človeku), Z., Lašče- Levst. (Rok.); Mlečnogobec! ti tega še ne smeš vedeti, Levst. (Zb. sp.).
48934. mlẹ́dən, -dna, adj. 1) abgemagert, eingefallen, Habd.- Mik., Cig.; — 2) = omleden, fade schmeckend: mledna hrana, Cv.; — prim. medel.
48935. mlẹ̑kar, -rja, m. der Milchverkäufer; — der Senne, Tolm.- Cig.
48936. mlẹ̑karica, f. das Milchweib, die Milchhändlerin.
48937. mlekarı̑ja, f. = mlekarstvo.
48938. mlẹkáriti, -ȃrim, vb. impf. den Milchhandel, die Milchwirtschaft betreiben, Jan.

   48.339 48.439 48.539 48.639 48.739 48.839 48.939 49.039 49.139 49.239  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani