Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.801-48.900)

  1. mı̑zništvọ, n. das Amt des Truchsessen, Cig.
  2. mı̑znjak, m. 1) kruh, ki se pred sv. tremi kralji na mizo dene in v praznik sne, C., Poh.; — 2) geweihtes Osterbrot, Guts.- Cig., Jan., C.
  3. mizolìz, -líza, m. der Näscher, C.
  4. míža, f. das Zuhalten der Augen, Mik.
  5. mižkȗt, m. die Fledermaus, Solkan- Erj. (Torb.).
  6. mižol, m. = mužol, das Trinkglas, C., Nov.
  7. mlàč, mláča, m. 1) kamen za črno moko, C.; na mlač mleti = črno mleti, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) mešanica vsakovrstnega žita, kakor ga mlinar pobira od meljajev, Erj. (Torb.), Kras.
  8. mlȃčəc, -čca, m. das Zartried (isolepis), Medv. (Rok.).
  9. mláčən, -čna, adj. lau; mlačna voda; mlačno vreme; — lausinnig, indifferent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  10. mláčenje, n. das Dreschen.
  11. mlȃčəv, -čve, f. das Dreschen, Cig., Jurč., Dol., Gor.
  12. mláčev, adj. mlačev kruh = črn kruh od mešane moke, schwarzes Brot, V.-Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. mlač 2).
  13. mlačevína, f. tisto snopje, ki ga je treba po otepanju še mlatiti, C.
  14. mláčina, f. 1) die Pfütze, Guts.; der Sumpf, Mur., Cig., Jan.; — 2) kisla, močvirna trava, Hrušica- Erj. (Torb.).
  15. 2. mláčiti, -im, vb. impf. mlake delati razlivajoč vodo, n. pr. po sobi, C.
  16. mlȃčje, n. coll. Lachen; die Sumpfgegend, Mur.
  17. mlȃčnica, f. das Pfützenwasser, Cig.
  18. mlȃčva, f. = mlačev, das Dreschen, der Drusch; o mlačvi, zur Dreschzeit.
  19. mlȃd, m. 1) = mlaj, der Neumond, Mur., ogr.- C., Danj.- Mik.; — 2) = mlad f., junger Nachwuchs: pleme, katero ne bi rodilo moškega in ženskega mladu, moralo bi nehati, Levst. (Beč.).
  20. mlȃd, -ı̑, f. junger Nachwuchs beim Vieh und Geflügel, Krn- Erj. (Torb.).
  21. mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.- Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.
  22. mládčək, -čka, m. dem. mladec; der Frischling, (mlasček) Cig.
  23. mladè, -ę́ta, m. junger Mensch, Jan., Let.; — das Junge, C.
  24. mládəc, -dca, m. junger Mensch, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — mladci = mlad f. die Jungen, die junge Zucht, Cig.; prasice imajo mladce (mlasce), po štiri, pet, šest, Ravn. (Abc.).
  25. mládən, -dna, adj. mürbe, weich, Z., Mik.; mladno sadje, Dol.
  26. mladę́nče, -eta, n. das Knäblein, C.
  27. mladę́nčič, m. dem. mladenec; der Knabe, Mur., Dalm., Slom., SlN.
  28. mladę́nəc, -nca, m. der Jüngling, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Raič (Slov.), Vrt.
  29. mladę́nič, m. 1) der Jüngling; — star m., ein alter Junggesell, ein Hagestolz, Jan. (H.); — 2) pl. mladeniči, das Brautpaar, BlKr.; — 3) das Junge: za svoje mladeniče skrbeti, Krelj; — 4) der Neumond, ogr.- C.
  30. mladę́niščnica, f. das Knabenseminar, Cv.
  31. mladę́niški, adj. Jünglings-, Jugend-, jugendlich; mladeniška navdušenost.
  32. mladę́ništvọ, n. das Jünglingsalter, das Jünglingsleben.
  33. mladẹ̑nje, n. das Jungwerden, M.
  34. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
  35. mladẹ́ti, -ím, vb. impf. jung werden, sich verjüngen, Mur., Jan., Met.
  36. mladę̑tina, f. die junge Brut, C.; — junger Waldbestand, Litija- Svet. (Rok.).
  37. mladę̑zən, -zni, f. 1) die Jugend, ogr.- Mik., C.; — 2) junge Leute, Bes.- C.; knjige za m., Raič (Slov.).
  38. mlȃdež, m. 1) der Neumond, C.; — 2) tri leta star trs, C.
  39. mlȃdež, f. = mladina, die Jugend, Cig., Jan., nk.; — hs.
  40. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
  41. mladìč, -íča, m. 1) das Junge von einem Thiere; Abel mu prvega mladiča od svoje črede daruje, Ravn.; pos. mladiči, die junge Vogelbrut; orlovi mladiči, Ravn.; — 2) junger Bienenstock, Jarn., Mur., Cig., Jan., C., Met.; — 3) der Junge, junger Bursche, Cig., Jan., C.; — 4) mladiči, das Brautpaar, Dol.- Cig., Jan.; — tudi: mlȃdič, Valj. (Rad).
  42. mladı̑čək, -čka, m. dem. mladič, das Junge, ogr.- Valj. (Rad), Vrt.; — junges Vögelein, LjZv.
  43. mládičək, -čka, adj. sehr jung, Mur., C.
  44. mladíčica, f. dem. mladika, junges Zweiglein.
  45. mladı̑čnik, m. der Jungferschwarm, C.
  46. mladíka, f. junger Trieb o. Zweig; divja, nora m., der Wasserast, die Wasserrebe, Cig.
  47. mladı̑kar, -rja, m. der Zweigabstecher (rhynchites conicus), Nov.
  48. mladíkav, adj. = mladikast, jung, Jan.; m. obraz imeti, jugendlich aussehen, Dol.; mladikav les, mladikavo drevo, Kr.
  49. mladíkavəc, -vca, m. junger Bursche, SlN.; kaj bi se tak mladikavec o babi menil! Jurč.
  50. mladíkavina, f. junges Holz, Cig.
  51. mladína, f. coll. 1) die Jugend, die jungen Leute; — 2) die junge Brut o. Zucht, das Jungvieh, Cig., Jan., M.; — 3) neue Feldfrüchte, M.; junger, neuer Wein, C.; — 4) mesečna m., der Neumond, C.
  52. mladı̑nəc, -nca, m. junger Mensch: Popravdne starine Ovrže mladin'c, Vod. (Pes.); — junger Rebenstock, C.
  53. mladíšče, n. der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, die Röste, Cig.
  54. mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
  55. mladjè, n. coll. junge Triebe, junger Anwachs, junges Holz.
  56. mladokljùn, -kljúna, adj. jungschnäbelig, Cig., C.; On ob drugi si pomladi Zbere ptiče mladokljune, Preš.
  57. mladokǫ́žən, -žna, adj. von jugendlich zarter Haut, Z., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  58. mladolẹ̀t, -lẹ́ta, adj. jung: Po svetu šel sem mladolet, Str.; minderjährig, LjZv., Let., SlN.
  59. mladolẹ́tən, -tna, adj. 1) Frühlings-, Mur., Jan.; zdaj vedro, zdaj oblačno, kakor mladoletno nebo, Zv.; — 2) minderjährig, Z.
  60. mladolẹ̑tje, n. der Frühling, Trst. (Let.), Zora.
  61. mladolẹ̑tnica, f. 1) die Minderjährige, Z.; — 2) rumenkasta m., die gelbliche Frühlingsfliege (phryganea flavicornis), Erj. (Ž.).
  62. mladolìc, -líca, adj. = mladoličen: deva mladolica, Str.
  63. mladolíčən, -čna, adj. von jugendlichem Antlitz, jung aussehend: lipa ima prav mladolično skorjo, Bes.
  64. mladolìk, -líka, adj. = mladoličen: mladoliki svetniki, Levst. (Zb. sp.).
  65. mladorǫ̑dnica, f. die Kindsbetterin, Guts.- Cig., Jan.
  66. mladováti, -ȗjem, vb. impf. ein Jüngling sein, Zv.
  67. mládovən, -vna, adj. jung, Z.; mladovna krava, eine Kuh, die eben gekalbt hat, Cig., Svet. (Rok.); mladovna krava = krava mladega mleka, Levst. (Rok.).
  68. mladovjè, n. coll. junge Sprossen, junges Holz, Cig., Zora, Notr.; tudi: mladǫ̑vje, Polj.
  69. mláhav, adj. siech, matt, schlaff, Dict., Cig., Jan.; schwach, Habd.; — kaltsinnig, Cig.
  70. mlahavíti, -ím, vb. impf. erschlaffen machen, schwächen, kajk.- Valj. (Rad).
  71. mlahavǫ̑ča, f. die Schwäche, kajk.- Valj. (Rad).
  72. 1. mláj, m. 1) der Neumond; nocoj bo mlaj; o mlaju, zur Zeit des Neumondes; — 2) der Schlamm, Muršec- M., Mik.; pos. blato na kamenju v vodi, vzhŠt.; — der Schweinekoth, ogr.- C.
  73. 2. mláj, m. = maj, der Maibaum, Cig., Jan., Dol., Železniki ( Gor.); — leskova šiba, katera se v zemljo vtakne, kadar se "koza bije", Lašče- Levst. (Rok.).
  74. mlája, f. die Zahnwurz (dentaria enneaphyllos), Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
  75. 1. mlȃjčək, -čka, m. dem. mlajec, der Jüngste: mlajček, Joatam po imenu, sam je ušel, Ravn.- Valj. (Rad).
  76. 2. mlȃjčək, -čka, m. dem. 2. mlaj; mlajčki, blagoslovljene šibe cvetnonedeljske, katere zapičujejo pred kresnim večerom na njivah, Dol.- Navr. (Let.).
  77. mlȃjəc, -jca, m. der Jüngere im Gegensatze zu den Aelteren, Mur.
  78. mlajénje, n. 1) das Verjüngen; — 2) das Abliegenlassen des Obstes, das Rösten des Hanfes, Flachses, Cig., Dol.
  79. mlajína, f. coll. 1) die jungen Leute, die Jugend, Mur., C.; — junge Geschöpfe, C.; — 2) der Schlamm, C.; — 3) das Ungeziefer, ogr.- Valj. (Rad); prim. 1. mlaj 2).
  80. mlajíti, * -im, vb. impf. mit Schlamm überziehen, C.
  81. mlȃjšati, -am, vb. impf. jünger machen, verjüngen; m. se, sich verjüngen, jünger werden.
  82. mlȃjši, adj. compar. ad mlad; jünger; pl. mlajši, die Nachkommen, Mur., Cig.; (tudi = družina, die Dienstboten, Mur.).
  83. mláka, f. die Pfütze, die Lache; iz mlake v lužo = aus dem Regen in die Traufe; — eine feuchte Wiese, Rib.- M., Z.; senožet, katero o povodnji voda zalije, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  84. mlȃkar, -rja, m. 1) der Sumpfbewohner, Jarn.; — 2) navadni m., die gewöhnliche Sumpfschnecke (limnaeus stagnalis), Erj. (Ž.).
  85. mlȃkarica, f. 1) ovca, ki se pase na mlakah (Sumpfwiesen), C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  86. mlakǫ́š, m. das Rohrhuhn (gallinula), mali m., kleines Rohrhuhn (crex pusillus), srednji m., die Wasserralle (rallus aquaticus), grahasti m., die punktierte Ralle (crex Porzana), zelenonogasti m., das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus), Frey. (F.).
  87. mlákovica, f. das Pfützenwasser, C.
  88. mlakúža, f. die Pfütze, die Sumpflache.
  89. mlakúžən, -žna, adj. Pfützen-, sumpfig.
  90. mlakȗžka, f. die Ralle (rallus), V.-Cig.; — prim. mlakoš.
  91. mlakȗžnat, adj. pfützig, sumpfig.
  92. mlakȗžnica, f. das Pfützenwasser.
  93. mlámol, m. der Abgrund, die Kluft, Z., Mik.; črez le-to vse je mej nami ino vami velik utrjen mlamol, Trub.; = prepad, Dalm.; — ( das Chaos, Jan., Valj. [Rad]).
  94. mlamǫ̑la, f. = mlamol: molitev Davidova, kadar je v mlamoli bil, Trub. (Psal.).
  95. mlániti, -im, vb. pf. = pokniti, udariti, Krn- Erj. (Torb.); — prim. stsl. mlъnij, fulgur, Erj. (Torb.).
  96. mláščati, -ím, vb. impf. leise knisternde, scharrende Laute von sich geben: raki mlaščijo, voda v črevlju mlašči, C.; vino mlašči, kadar tiho vre, C.
  97. mláščiti, mlȃščim, vb. pf. schlagen, dass es patscht: grdo ga je mlaščil, Dragotinci ( Št.)- Valj. (Vest.); — prim. mlaskniti.
  98. mlȃt, -ı̑, f. das Dreschen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik.; dobra m., Dol.; izdačna m., vzhŠt.
  99. mlȃtba, f. das Dreschen, C.
  100. mlȃtčevka, f. die Drescherin, C.

   48.301 48.401 48.501 48.601 48.701 48.801 48.901 49.001 49.101 49.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA