Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.739-48.838)

  1. mı̑šar, -rja, m. der Mäusebussard, der Mausgeier (buteo vulgaris), Cig., Erj. (Ž.).
  2. mı̑šarica, f. das Mäusegift, Cig.
  3. mı̑šca, f. 1) dem. miš; — 2) der Muskel, C., LjZv.; ( nav. mišica); — 3) der Oberarm, C.; za mišce se primeta, da bi se metala, C., vzhŠt.
  4. míše, -eta, n. das Mäuschen, Mik., Vrt.; Prišla je miška z mišeti, Npes.-K.; — mišè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  5. mı̑šəc, -šca, m. ein mausfarbenes, aschgraues Pferd, Cig., Jan.
  6. mišejẹ́dina, f. der Mäusefraß, C.
  7. míšəlj, -šlja, m. v uganki: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja; Mišelj dolu pade, Krocelj ga popade, (svinja in želod), Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  8. mišelǫ̑vka, f. die Mäusefalle, V.-Cig., Jan., M., Dol.
  9. míšenje, n. das Mausen, die Mause, Jarn., Jan.
  10. míšerba, f. die Gelbsucht, Cig., Gor.; iz nem. Missfarbe? C.; ( prim. mišvarost, Guts.).
  11. míšica, f. = mišca 2), der Muskel, Cig., Jan., Erj. (Som.), nk.
  12. míšičən, -čna, adj. Muskel-, Cig., Jan., Cig. (T.).
  13. míšičje, n. das Muskelsystem, Erj. (Som.).
  14. míšičnat, adj. muskelig, Cig., Jan.
  15. míšina, f. das Mäuseloch.
  16. mı̑šjak, m. 1) der Mäusekoth; — 2) der Fleckenschierling (conium maculatum), Cig., Medv. (Rok.); = pikasti m., Tuš. (R.).
  17. mı̑šji, adj. Maus-, Mäuse-; mišji rep; mišja dlaka, die Flaumfedern, Zv.
  18. mı̑šjica, f. das Giftmehl, der Hüttenrauch, Erj. (Min.).
  19. mı̑ška, f. 1) dem. miš, das Mäuschen; — 2) = mišca 2), der Muskel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Vrtov.; — 3) der Oberarm, ogr.- C., Mik.; pokrepi svoje miške, C.; za miške se prijeti, Mik.
  20. mı̑ško, m. mausfarbenes, aschgraues Pferd, Cig.
  21. mišljȃva, f. 1) die Denkform, Cig., Jan.; — 2) die Denkart, die Gesinnung, Cig., Jan., C.
  22. mišljénje, n. das Denken; — die Denkart, die Gesinnung, Jan., Cig. (T.), nk.
  23. mı̑šnica, f. 1) die Mausfalle, Meg., Alas., V.-Cig., Jan.; — 2) das Mäusegift, das Arsenik; bela m., weißes Arsenik; rumena m., gelbes Arsenik, das Auripigment, DZ., Strp.; rdeča m., rothes Arsenik, črepna m., der Scherbenkobalt (Fliegenstein), DZ.; — 3) die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — 4) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur.; — 5) neka debela hruška, vzhŠt.- C.
  24. mı̑šničar, -rja, m. der Mäusefallenmacher, Cig.
  25. mı̑šničən, -čna, adj. Arsenik-, Cig., Jan.
  26. mı̑šnik, * m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Vreme- Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).
  27. mı̑šnjak, m. 1) die unterste Mandelgarbe, C.; — 2) neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.); kleinbeeriger Mosler, weißer Grob-Heunisch, Trumm.
  28. mit, f. die Stange, der Pfosten, die Säule, Rez.- C.; — prim. 2. met f.
  29. mı̑ta, f. 1) = mito, das Bestechungsgeld, das Bestechungsgeschenk, Cig., Jan., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); mito nositi, dajati, zu bestechen suchen, Dol.; na mite je zdaj vse navajeno, jvzhŠt.; mnoge mite obečati, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Zoll, Mur., Cig.
  30. mitár, -rja, m. 1) der Lohnhirt, der Gemeindehirt, Jarn., Mik.; — 2) der Zolleinnehmer, Cig., Jan., DZ.; der Mauteinnehmer, Levst. (Zb. sp.); ( stsl.).
  31. mitarína, f. = cestarina, die Mautgebür, Levst. (Pril.).
  32. mitáriti, -ȃrim, vb. impf. Lohnhirt, Gemeindehirt sein, Jarn.
  33. mítav, adj. bestechlich, C.
  34. mítən, -tna, adj. Zoll-, Mur.; mitna pregrada, der Mautschranken, Levst. (Pril.).
  35. míti, mı̑jem, vb. impf. waschen.
  36. mítiti, -im, vb. impf. 1) bestechen, zu bestechen suchen, Cig., Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — 2) m. se komu, sich einschmeicheln, Jan., ogr.- Mik.; veselje se miti, die Freude lockt, C.
  37. mı̑tnica, f. das Zollhaus, Mur., Cig., Jan.; — die Maut, Levst. (Pril.), nk.
  38. mı̑tnik, m. der Zöllner, Mur.; ( stsl.); — der Mauteinnehmer, Danj., C.
  39. mitnína, f. der Zoll: zakon o mitnini, die Zollordnung, Levst. (Nauk); — die Mautgebür, Z., Jan. (H.).
  40. mitnı̑narnica, f. das Zollamt, Jan. (H.).
  41. mitniníšče, n. das Zollgebiet, Jan. (H.).
  42. mı̑tniški, adj. Maut-: mitniške pristojbine, DZkr.
  43. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
  44. mitolōg, m. bajeslovec, der Mytholog.
  45. mitolōgičən, -čna, adj. = mitološki, mythologisch, Cig., Jan., nk.
  46. mitologı̑ja, f. bajeslovje, die Mythologie.
  47. mitolōški, adj. bajesloven, mythologisch, nk.
  48. mitovína, f. das Lehen, Guts., Jarn.
  49. mītra, f. die Bischofsmütze, die Mitra.
  50. miváča, f. der Waschlappen, Št.- C., ogr.- C.
  51. mı̑vtra, f. das Wasserschaff, jvzhŠt.; (mevtra, der Eimer, SlGor.- C.); — pogl. meltra.
  52. míza, f. der Tisch: za mizo sedeti, am Tische, um den Tisch herum sitzen; pri mizi, beim Tische, in der Nähe des Tisches; na mizo nositi, auftragen.
  53. mizantrōp, m. ljudomrzec, der Misanthrop, der Menschenfeind, Cig. (T.).
  54. mizár, -rja, m. der Tischler; pohištveni m., der Möbeltischler, Vrt.; m. obkladar, der Fourniertischler, Vrt.
  55. mizárčək, -čka, m. dem. der Tischlerjunge, Cig.
  56. mizaríca, f. die Tischlersfrau, Cig., Jan.
  57. mizáriti, -ȃrim, vb. impf. Tischler sein, das Tischlerhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  58. mizárnica, f. die Tischlerwerkstätte, Cig., Jan.
  59. mízən, -zna, adj. Tisch-; mı̑zna priprava, das Deckzeug, Cig.; mizna pravica, der Tischtitel, DZ.
  60. mízica, f. dem. miza, das Tischchen; — božja m., die Patene, C.
  61. mı̑znica, f. 1) die Tischlade; — 2) der Tischlappen (zum Abwischen des Tisches), Kr.
  62. mı̑znik, m. 1) der Truchsess, Cig., Let., Cv.; — 2) das Tischtuch, C.; — 3) = miznjak 1), C.
  63. mı̑zništvọ, n. das Amt des Truchsessen, Cig.
  64. mı̑znjak, m. 1) kruh, ki se pred sv. tremi kralji na mizo dene in v praznik sne, C., Poh.; — 2) geweihtes Osterbrot, Guts.- Cig., Jan., C.
  65. mizolìz, -líza, m. der Näscher, C.
  66. míža, f. das Zuhalten der Augen, Mik.
  67. mižkȗt, m. die Fledermaus, Solkan- Erj. (Torb.).
  68. mižol, m. = mužol, das Trinkglas, C., Nov.
  69. mlàč, mláča, m. 1) kamen za črno moko, C.; na mlač mleti = črno mleti, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) mešanica vsakovrstnega žita, kakor ga mlinar pobira od meljajev, Erj. (Torb.), Kras.
  70. mlȃčəc, -čca, m. das Zartried (isolepis), Medv. (Rok.).
  71. mláčən, -čna, adj. lau; mlačna voda; mlačno vreme; — lausinnig, indifferent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  72. mláčenje, n. das Dreschen.
  73. mlȃčəv, -čve, f. das Dreschen, Cig., Jurč., Dol., Gor.
  74. mláčev, adj. mlačev kruh = črn kruh od mešane moke, schwarzes Brot, V.-Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. mlač 2).
  75. mlačevína, f. tisto snopje, ki ga je treba po otepanju še mlatiti, C.
  76. mláčina, f. 1) die Pfütze, Guts.; der Sumpf, Mur., Cig., Jan.; — 2) kisla, močvirna trava, Hrušica- Erj. (Torb.).
  77. 2. mláčiti, -im, vb. impf. mlake delati razlivajoč vodo, n. pr. po sobi, C.
  78. mlȃčje, n. coll. Lachen; die Sumpfgegend, Mur.
  79. mlȃčnica, f. das Pfützenwasser, Cig.
  80. mlȃčva, f. = mlačev, das Dreschen, der Drusch; o mlačvi, zur Dreschzeit.
  81. mlȃd, m. 1) = mlaj, der Neumond, Mur., ogr.- C., Danj.- Mik.; — 2) = mlad f., junger Nachwuchs: pleme, katero ne bi rodilo moškega in ženskega mladu, moralo bi nehati, Levst. (Beč.).
  82. mlȃd, -ı̑, f. junger Nachwuchs beim Vieh und Geflügel, Krn- Erj. (Torb.).
  83. mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.- Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.
  84. mládčək, -čka, m. dem. mladec; der Frischling, (mlasček) Cig.
  85. mladè, -ę́ta, m. junger Mensch, Jan., Let.; — das Junge, C.
  86. mládəc, -dca, m. junger Mensch, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — mladci = mlad f. die Jungen, die junge Zucht, Cig.; prasice imajo mladce (mlasce), po štiri, pet, šest, Ravn. (Abc.).
  87. mládən, -dna, adj. mürbe, weich, Z., Mik.; mladno sadje, Dol.
  88. mladę́nče, -eta, n. das Knäblein, C.
  89. mladę́nčič, m. dem. mladenec; der Knabe, Mur., Dalm., Slom., SlN.
  90. mladę́nəc, -nca, m. der Jüngling, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Raič (Slov.), Vrt.
  91. mladę́nič, m. 1) der Jüngling; — star m., ein alter Junggesell, ein Hagestolz, Jan. (H.); — 2) pl. mladeniči, das Brautpaar, BlKr.; — 3) das Junge: za svoje mladeniče skrbeti, Krelj; — 4) der Neumond, ogr.- C.
  92. mladę́niščnica, f. das Knabenseminar, Cv.
  93. mladę́niški, adj. Jünglings-, Jugend-, jugendlich; mladeniška navdušenost.
  94. mladę́ništvọ, n. das Jünglingsalter, das Jünglingsleben.
  95. mladẹ̑nje, n. das Jungwerden, M.
  96. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
  97. mladẹ́ti, -ím, vb. impf. jung werden, sich verjüngen, Mur., Jan., Met.
  98. mladę̑tina, f. die junge Brut, C.; — junger Waldbestand, Litija- Svet. (Rok.).
  99. mladę̑zən, -zni, f. 1) die Jugend, ogr.- Mik., C.; — 2) junge Leute, Bes.- C.; knjige za m., Raič (Slov.).
  100. mlȃdež, m. 1) der Neumond, C.; — 2) tri leta star trs, C.

   48.239 48.339 48.439 48.539 48.639 48.739 48.839 48.939 49.039 49.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA