Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.639-48.738)

  1. 1. míłən, -łna, adj. = mil: milno vpiti, wehmüthig, kläglich schreien, C.; milno gledati, Z.; lieb: dete milno, Danj. (Posv. p.); milni Bog, kajk.- Vest.
  2. 2. míłən, -lna, adj. Seifen-, Cig., Jan.; mı̑łni klej, der Seifenleim, Cig. (T.).
  3. mı̑lica, f. das Liebchen, Cig., Jan., C., Bes.
  4. miligrām, m. tisočni del grama, das Milligramm.
  5. milimētər, -tra, m. tisočni del metra, das Millimeter.
  6. milína, f. die Anmuth, die Lieblichkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
  7. míliti, * -ím, vb. impf. seifen, einseifen, Mur., Cig., Jan.; — prim. milo.
  8. miljáčina, f. = melina, mel, die Riese, Koborid ( Goriš.).
  9. miljarína, f. = miljnina, DZ., SlN., Zv.
  10. míljenčək, -čka, m. dem. miljenec; der Liebling, das Herzenskind, Cig.
  11. míljenica, f. die Geliebte, Jan., SlN.
  12. miljnína, f. das Meilengeld, Cig.
  13. 2. mı̑łka, f. feiner Flusssand: milko rabijo zidarji, Ljub.
  14. mı̑łnat, adj. seifig, Mur., Cig.
  15. mı̑łnica, f. 1) das Seifenwasser, Cig., Jan., C., DZ.; — 2) das Seifenkraut (saponaria), Cig., C., Tuš. (B.).
  16. mílọ, n. das Waschmittel: die Seife, Mur., V.-Cig., Jan., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  17. milóba, f. 1) die Wehmuth, Cig., Jan., M., C.; — 2) die Holdseligkeit, Cig. (T.), nk.
  18. milǫ̑ča, f. = milost, die Gnade, ogr.- C.
  19. miločútən, -tna, adj. Mitgefühl habend: ubogim m., skrben oče, Slom.
  20. milodȃr, m., nam. mil dar, die Liebesgabe, Mur., Cig., Jan.
  21. milodȃrnik, m. der Mildthätige, Slom.
  22. mílošča, f. = milost, Habd.- Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.- C., ogr.- C., Let.
  23. míloščina, f. das Almosen; miloščine prositi, um ein Almosen bitten.
  24. míloščinar, -rja, m. der Almosenier, Jan. (H.).
  25. milóta, f. die Anmuth, Cig. (T.), Jan., Šol., Z., nk.; milota jih je gledati, es ist eine Wonne, sie anzuschauen, Prip.- Mik.
  26. milotǫ̑žən, -žna, adj. elegisch, wehmüthig, Cig. (T.), Jan.
  27. milováłən, -łna, adj. bedauernd, Beileids-, nk.
  28. milovȃnje, n. das Bemitleiden, das Bedauern, Dict., Cig., Jan., M., Rez.- Valj. (Rad).
  29. milovàr, -vára, m. = milar, der Seifensieder, Mur., Jan., Nov.- C.
  30. milovȃrnica, f. 1) = milarnica, die Seifensiederei, Jan., C.
  31. milováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bemitleiden, bedauern, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) m. se komu, jemandem schmeicheln, Polj.; — tudi mílovati, -vam, Ravn., Vrtov.
  32. mílovəc, -vca, m. 1) der Seifengeist, Strp.; — 2) der Seifenstein, C.
  33. milovídən, -dna, adj. lieblich anzusehen, graziös, Cig. (T.); srebro je milovidno belo, demant je miloviden, Erj. (Min.).
  34. mīmičən, -čna, adj. k mimiki spadajoč, mimisch.
  35. mīmika, f. die Geberdensprache, die Mimik.
  36. mı̑mọ, * I. adv. vorüber, vorbei; m. iti, vorüber gehen; — II. praep. c. gen. 1) an — vorbei; mimo česa, koga iti; — 2) außer; vsi mimo tebe; mimo tega, außerdem, überdies; — 3) im Vergleich zu: on ni tacega trpljenja mimo druzih zaslužil, Dalm.; (za komparativom) als: moja hiša je lepša mimo tvoje; mimo vseh kupcev, vor allen Käufern, Rec.
  37. mimočútən, -tna, adj. außersinnlich, Cig. (T.).
  38. mimohǫ́ja, f. das Vorübergehen, C.
  39. mimolèt, -lę́ta, m. der Durchstrich (der Zugvögel), Cig.
  40. mimorę́dən, -dna, adj. außerordentlich, außergewöhnlich, Jan., C., SlN.- C.
  41. mimozòr, -zǫ́ra, m. die Parallaxe ( astr.), h. t.- Cig. (T.), Žnid.
  42. mincən, -cəna, adj. = micen, winzig, Mik., Npes.-Vraz, Št.- Trst. (Let.), Nov.
  43. minèč, -ę́ča, adj., Guts. (Res.), pogl. minljiv.
  44. minən, -nəna, adj. = majhen, Rož.- Kres.
  45. minerāl, m. rudnina, das Mineral.
  46. minerālən, -lna, adj. rudninski, Mineral-, mineralisch.
  47. mineralogı̑ja, f. rudninoznanstvo, die Mineralogie.
  48. minẹ́vati, -am, vb. impf. schwinden, vergehen, Jan., nk.; tedni so minevali, kakor ure, Erj. (Izb. sp.).
  49. miniatūra, f. drobna slika, die Miniatur.
  50. miniatūrən, -rna, adj. Miniatur-, miniaturna slika, drobna slika, ein Miniaturbild, Cig. (T.).
  51. mínica, f. zlata m., der Rosen- oder Goldkäfer (cetonia aurata), Jan., Erj. (Ž.); — 2) die Buschwindblume, weißes Waldhähnchen (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.).
  52. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
  53. minljìv, -íva, adj. vergänglich; vsaka sila je minljiva.
  54. minǫ́ga, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
  55. minorāt, m. prednost najmlajšega v dednem nasledstvu, das Minorat.
  56. minorīt, m. redovnik sv. Frančiška, der Minorit.
  57. minūta, f. šestdeseti del ure, die Minute.
  58. minūtnik, m. der Minutenzeiger, Cig. (T.); — rus.
  59. 1. mı̑r, mı̑ra, mirȗ, m. der Friede; nima mira, er kann nicht zur Ruhe kommen; nimam mira pred njim, er gibt mir keine Ruhe; plačaj, pa bo mir; v hiši sem jaz gospodar, pa mir besedi! und hiemit Punctum! na miru, pri miru pustiti, jemanden in Ruhe lassen; z mirom, ruhig, Dict., Dalm., Gor.; stojte z mirom! Trub.; z mirom pustiti, in der Ruhe lassen, Meg., Trub., Jsvkr., Preš.; ( prim. nem. jemanden "zufrieden" lassen); m. storiti, Frieden schließen: mir sta med sabo storila, Dalm.; s čistega mira, ohne Veranlassung, ohne Ursache, BlKr.; — mír, Valj. (Rad).
  60. 2. mı̑r, m. 1) die Mauer, Guts., Jan., Poh., Rož.- Kres, Bolc- Erj. (Torb.); bes. die Mauer ohne Mörtel, z. B. zur Einfriedung, Rez., Goriš.- C.; — pl. mirovi, das Gemäuer, C.
  61. mirabēla, f. francoska cibora, die Mirabelle oder Reine-Claude, Tuš. (R.).
  62. mirabēlščica, f. nekaka sliva, C.; — prim. mirabela.
  63. mirálica, f. eine Art Kreuzdorn (rhamnus rupestris), Vodice ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  64. mírən, -rna, adj. ruhig; mirno dete; mirno morje; — friedsam; miren človek.
  65. miriāda, f. = deset tisoč, die Myriade.
  66. miriamētər, -tra, m. = deset tisoč metrov, das Myriameter.
  67. mirìč, -íča, m. dem. mir; das Mäuerchen, Jan.
  68. miríka, f. = vresa, das Heidekraut (erica), Dalm.
  69. miríłən, -łna, adj. beruhigend, besänftigend, Cig., Jan.
  70. mirílọ, n. das Beruhigungsmittel, Cig., Jan.
  71. mirína, f. altes Gemäuer, Ist.- Cig., Jan.
  72. miríšče, n. das Gemäuer, die Ruinen, Jan., Kras- Erj. (Torb.); zelišča, ki rastejo na miriščih, Vrtov. (Km. k.).
  73. mirı̑telj, m. der Friedensstifter, Mur., C.
  74. mirı̑tən, -tna, adj. versöhnlich, Mik.
  75. mirı̑təv, -tve, f. die Friedensstiftung, Cig.
  76. 1. miríti, -ím, vb. impf. beruhigen, beschwichtigen, Frieden machen; če se kje kregajo, tepejo, pojdi jih mirit.
  77. 2. míriti, -im, vb. impf. = zidati, Guts., Jan., Rez.- C.
  78. mirı̑vəc, -vca, m. der Friedensstifter, Cig., Jan.
  79. mirı̑vka, f. die Friedensstifterin, Cig., Jan.
  80. mı̑rje, n. altes Mauerwerk, die Ruinen, Ist.- Cig., Jan.
  81. mirjénje, n. das Beruhigen, das Friedenstiften.
  82. mı̑rnat, adj. gemauert, C.; mirnata miza, Kor.- C.; mirnata kajža, Npes.-Schein.
  83. mı̑rnik, m. neki siv in črn ptiček, ki se gnezdi v mire, morebiti: der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Bolc- Erj. (Torb.); — die Assel, Guts.
  84. mirnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Jan., SlN.
  85. miroljùb, -ljúba, m. der Friedensfreund, Cig.
  86. miroljȗbje, n. die Friedensliebe, Jan., nk.
  87. miroljȗbnik, m. ein friedliebender Mensch, Mur., Cig.
  88. mirolòm, -lǫ́ma, m. der Friedensbruch, Jan.
  89. mirolǫ̑məc, -mca, m. der Friedensbrecher, Cig.
  90. mirolǫ́mən, -mna, adj. friedensbrüchig, V.-Cig.
  91. mirovalíšče, n. der Ruhepunkt ( phys.), Let.
  92. mirovȃnje, n. das Ruhigsein, das Ruhen.
  93. mirováti, -ȗjem, vb. impf. sich ruhig, friedlich verhalten; miruj! sei ruhig! Dol.- Levst. (M.).
  94. mirǫ́vən, -vna, adj. friedlich, Friedens-, Meg., Cig., Jan., ogr.- M.; mirovni čas, Dalm.; mirovni vojvoda, der Friedensfürst, Trub. (Post.); mirovni stan, der Friedensstand, DZ.; — ruhig, friedfertig: A miroven bodi, veš? Levst. (Zb. sp.).
  95. mı̑rovje, n. coll. das Mauerwerk, Jan., C.
  96. mirozòv, -zǫ́va, m. der Zapfenstreich, nk.; — hrv.
  97. mīrta, f. die Myrte (myrtus).
  98. mirtvik, m. der Mastix, Guts.- Cig., Mur., Jan., C.; pogl. mrtvika.
  99. mìš, míši, f. 1) die Maus (mus); domača, hišna m., die Hausmaus (mus musculus); dimasta m., die Brandmaus (m. agrarius), Jan. (H.); poljska m., die Feldmaus (hypudaeus arvalis), Erj. (Ž.); — moker kakor miš; reven kakor jara miš, Jurč.; ni ptič ni miš, er hat keinen ausgesprochenen Charakter, Jurč.; slepe miši loviti, "blinde Kuh" spielen; — mìš, míša, m., Valj. (Rad), Dol., kajk.
  100. mišák, m. 1) das Mausmännchen, C.; — 2) ein unfruchtbarer Weinstock, C.

   48.139 48.239 48.339 48.439 48.539 48.639 48.739 48.839 48.939 49.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA