Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.601-48.700)

  1. miglica, f. = migalica, das Zittergras (briza), Medv. (Rok.).
  2. mı̑glja, f. das Straußgras (agrostis), C.
  3. migljáč, m. die Zitterpappel (populus tremula), Cig.
  4. migljȃnje, n. eine zitternde Bewegung; das Gewimmel; das Gefunkel, das Flimmern.
  5. migljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnell hinundherbewegen: z očmi m., blinzeln, Cig., Mik.; — z repom m., wedeln; — 2) in zitternder Bewegung sein, flimmern, schimmern; pred očmi mi miglja; zvezde migljajo na nebu; — 3) wimmeln.
  6. mı̑gljəc, -əca, m. neka reč, ki miga: = fegec: stroj, podoben klopotcu brez macljekov in blanje, kteri samo migeče (= fegeče), a ne ruži in ne ropoče, Raič ( Let.).
  7. migljìv, -íva, adj. beweglich: oko je migljivo, Cig. (T.); — stsl.
  8. mı̑goma, adv. augenblicklich, Bes., SlN.- C.
  9. migrēna, f. glavobolja, nav. le po eni strani glave, die Migräne.
  10. mihȃlək, -lka, m. = mihec, das Schnappmesserchen, Mur.
  11. mihȃlščak, m. der September, Valj. (Rad).
  12. mı̑həc, -hca, m. das Schnappmesserchen, Mur., Jan., C.
  13. mı̑hən, -həna, adj. = majhen, Guts., Goriš.- Mik., KrGora; mihen čas, Guts. (Res.); Mam miheno kajžo, Npes.-Schein.
  14. mihǫ̑lka, f. neka hruška, ki dozori o sv. Mihelu, Erj. (Torb.).
  15. mihǫ̑lščak, m. der Monat September, ogr.- M., Fr., ogr.- C., Valj. (Rad).
  16. mijȃvək, -vka, m. das Miauen, Cig., Jan.
  17. mijȃvkanje, n. das Miauen.
  18. mı̑k, m. der Reiz, Cig., Jan.; — die Anwandlung, der Trieb, die Lust, Mur., Cig., Jan., C.; mik ga je prijel, Ljub.; m. do nenavadnih jedi, das Verlangen nach ungewöhnlichen Speisen, Mur.; sla in mik po posebnih grižljajih in kapljicah, Ravn.- Valj. (Rad).
  19. míkalica, f. das Zucken, Mur., Cig., C.
  20. mikȃłnica, f. 1) = mikalnik, Cig., Jan.; — 2) die Bildungsanstalt: šola je m., Nov.- C.
  21. mikálọ, n. 1) die Hechelmaschine, Cig. (T.); — 2) das Reizmittel, Jan.
  22. mı̑kanica, f. ein Bund gehechelten Flachses, Z.
  23. mı̑kar, -rja, m. der Hechler, Goriš.; — der Seiler, Mik.
  24. mı̑karica, f. die Hechlerin, Goriš.; — die Seilerin, Mik.
  25. mı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zuckende Bewegungen machen, Cig.; m. z ramenoma, LjZv.; tudi: rame m., C.; mika me = kolca se mi, ich habe das Schluchzen, C.; — zupfen, Mur., Cig.; za lase m. = lasati, C.; m. se, sich balgen, Mur., C.; — beißen (o psih): pes rad miče, C.; — plagen, Kor.- Jarn. (Rok.); — 2) mit der Hechel reinigen, hecheln: predivo m.; — bilden, civilisieren, Jan., nk.; — 3) reizen; mika me, es reizt mich, ich habe Lust; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Vod. (Pes.); — anziehen, interessieren, Cig., Jan., nk.
  26. míkav, adj. bissig: m. pes, C.
  27. míkavən, -vna, adj. reizend, einnehmend, interessant, Cig., Jan., nk.; mikavna knjiga, Cv.; — govori se tudi: mikáven.
  28. mìkən, -kəna, adj. = micen, winzig, Kor.- M., Rož.- Kres.
  29. miketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rütteln, zerren: neusmiljeno stresati in m. koga, Jurč.
  30. mikrokōzəm, -zma, m. majhen svet, človek, mišljen kot majhen svet, der Mikrokosmus.
  31. mı̑ł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.- Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
  32. mı̑lar, -rja, m. der Seifensieder, Cig., Jan., DZ., nk.
  33. mı̑larica, f. die Seifensiederin, Cig., Jan.
  34. miláriti, -ȃrim, vb. impf. das Seifensiedergewerbe betreiben, Cig.
  35. milárnica, f. die Seifensiederei, Cig., Jan., DZ.
  36. míłčək, -čka, m. dem. milec; der Liebling, das Herzenskind, Cig., Jan., C.
  37. míłəc, -lca, m. der Geliebte, Bes., Zora.
  38. mílen, adj. lieb: ljubica milena, Cig., C., Npes.-K.; Ji Milica prav'jo, Res milena vsa, Vod. (Pes.); — iz hs. (?)
  39. 1. míłən, -łna, adj. = mil: milno vpiti, wehmüthig, kläglich schreien, C.; milno gledati, Z.; lieb: dete milno, Danj. (Posv. p.); milni Bog, kajk.- Vest.
  40. 2. míłən, -lna, adj. Seifen-, Cig., Jan.; mı̑łni klej, der Seifenleim, Cig. (T.).
  41. mı̑lica, f. das Liebchen, Cig., Jan., C., Bes.
  42. miligrām, m. tisočni del grama, das Milligramm.
  43. milimētər, -tra, m. tisočni del metra, das Millimeter.
  44. milína, f. die Anmuth, die Lieblichkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
  45. míliti, * -ím, vb. impf. seifen, einseifen, Mur., Cig., Jan.; — prim. milo.
  46. miljáčina, f. = melina, mel, die Riese, Koborid ( Goriš.).
  47. miljarína, f. = miljnina, DZ., SlN., Zv.
  48. míljenčək, -čka, m. dem. miljenec; der Liebling, das Herzenskind, Cig.
  49. míljenica, f. die Geliebte, Jan., SlN.
  50. miljnína, f. das Meilengeld, Cig.
  51. 2. mı̑łka, f. feiner Flusssand: milko rabijo zidarji, Ljub.
  52. mı̑łnat, adj. seifig, Mur., Cig.
  53. mı̑łnica, f. 1) das Seifenwasser, Cig., Jan., C., DZ.; — 2) das Seifenkraut (saponaria), Cig., C., Tuš. (B.).
  54. mílọ, n. das Waschmittel: die Seife, Mur., V.-Cig., Jan., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  55. milóba, f. 1) die Wehmuth, Cig., Jan., M., C.; — 2) die Holdseligkeit, Cig. (T.), nk.
  56. milǫ̑ča, f. = milost, die Gnade, ogr.- C.
  57. miločútən, -tna, adj. Mitgefühl habend: ubogim m., skrben oče, Slom.
  58. milodȃr, m., nam. mil dar, die Liebesgabe, Mur., Cig., Jan.
  59. milodȃrnik, m. der Mildthätige, Slom.
  60. mílošča, f. = milost, Habd.- Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.- C., ogr.- C., Let.
  61. míloščina, f. das Almosen; miloščine prositi, um ein Almosen bitten.
  62. míloščinar, -rja, m. der Almosenier, Jan. (H.).
  63. milóta, f. die Anmuth, Cig. (T.), Jan., Šol., Z., nk.; milota jih je gledati, es ist eine Wonne, sie anzuschauen, Prip.- Mik.
  64. milotǫ̑žən, -žna, adj. elegisch, wehmüthig, Cig. (T.), Jan.
  65. milováłən, -łna, adj. bedauernd, Beileids-, nk.
  66. milovȃnje, n. das Bemitleiden, das Bedauern, Dict., Cig., Jan., M., Rez.- Valj. (Rad).
  67. milovàr, -vára, m. = milar, der Seifensieder, Mur., Jan., Nov.- C.
  68. milovȃrnica, f. 1) = milarnica, die Seifensiederei, Jan., C.
  69. milováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bemitleiden, bedauern, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) m. se komu, jemandem schmeicheln, Polj.; — tudi mílovati, -vam, Ravn., Vrtov.
  70. mílovəc, -vca, m. 1) der Seifengeist, Strp.; — 2) der Seifenstein, C.
  71. milovídən, -dna, adj. lieblich anzusehen, graziös, Cig. (T.); srebro je milovidno belo, demant je miloviden, Erj. (Min.).
  72. mīmičən, -čna, adj. k mimiki spadajoč, mimisch.
  73. mīmika, f. die Geberdensprache, die Mimik.
  74. mı̑mọ, * I. adv. vorüber, vorbei; m. iti, vorüber gehen; — II. praep. c. gen. 1) an — vorbei; mimo česa, koga iti; — 2) außer; vsi mimo tebe; mimo tega, außerdem, überdies; — 3) im Vergleich zu: on ni tacega trpljenja mimo druzih zaslužil, Dalm.; (za komparativom) als: moja hiša je lepša mimo tvoje; mimo vseh kupcev, vor allen Käufern, Rec.
  75. mimočútən, -tna, adj. außersinnlich, Cig. (T.).
  76. mimohǫ́ja, f. das Vorübergehen, C.
  77. mimolèt, -lę́ta, m. der Durchstrich (der Zugvögel), Cig.
  78. mimorę́dən, -dna, adj. außerordentlich, außergewöhnlich, Jan., C., SlN.- C.
  79. mimozòr, -zǫ́ra, m. die Parallaxe ( astr.), h. t.- Cig. (T.), Žnid.
  80. mincən, -cəna, adj. = micen, winzig, Mik., Npes.-Vraz, Št.- Trst. (Let.), Nov.
  81. minèč, -ę́ča, adj., Guts. (Res.), pogl. minljiv.
  82. minən, -nəna, adj. = majhen, Rož.- Kres.
  83. minerāl, m. rudnina, das Mineral.
  84. minerālən, -lna, adj. rudninski, Mineral-, mineralisch.
  85. mineralogı̑ja, f. rudninoznanstvo, die Mineralogie.
  86. minẹ́vati, -am, vb. impf. schwinden, vergehen, Jan., nk.; tedni so minevali, kakor ure, Erj. (Izb. sp.).
  87. miniatūra, f. drobna slika, die Miniatur.
  88. miniatūrən, -rna, adj. Miniatur-, miniaturna slika, drobna slika, ein Miniaturbild, Cig. (T.).
  89. mínica, f. zlata m., der Rosen- oder Goldkäfer (cetonia aurata), Jan., Erj. (Ž.); — 2) die Buschwindblume, weißes Waldhähnchen (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.).
  90. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
  91. minljìv, -íva, adj. vergänglich; vsaka sila je minljiva.
  92. minǫ́ga, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
  93. minorāt, m. prednost najmlajšega v dednem nasledstvu, das Minorat.
  94. minorīt, m. redovnik sv. Frančiška, der Minorit.
  95. minūta, f. šestdeseti del ure, die Minute.
  96. minūtnik, m. der Minutenzeiger, Cig. (T.); — rus.
  97. 1. mı̑r, mı̑ra, mirȗ, m. der Friede; nima mira, er kann nicht zur Ruhe kommen; nimam mira pred njim, er gibt mir keine Ruhe; plačaj, pa bo mir; v hiši sem jaz gospodar, pa mir besedi! und hiemit Punctum! na miru, pri miru pustiti, jemanden in Ruhe lassen; z mirom, ruhig, Dict., Dalm., Gor.; stojte z mirom! Trub.; z mirom pustiti, in der Ruhe lassen, Meg., Trub., Jsvkr., Preš.; ( prim. nem. jemanden "zufrieden" lassen); m. storiti, Frieden schließen: mir sta med sabo storila, Dalm.; s čistega mira, ohne Veranlassung, ohne Ursache, BlKr.; — mír, Valj. (Rad).
  98. 2. mı̑r, m. 1) die Mauer, Guts., Jan., Poh., Rož.- Kres, Bolc- Erj. (Torb.); bes. die Mauer ohne Mörtel, z. B. zur Einfriedung, Rez., Goriš.- C.; — pl. mirovi, das Gemäuer, C.
  99. mirabēla, f. francoska cibora, die Mirabelle oder Reine-Claude, Tuš. (R.).
  100. mirabēlščica, f. nekaka sliva, C.; — prim. mirabela.

   48.101 48.201 48.301 48.401 48.501 48.601 48.701 48.801 48.901 49.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA