Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.501-48.600)

  1. metōpa, f. das Zwischenfeld am dorischen Fries, die Metope ( arch.), Cig. (T.).
  2. mētričən, -čna, adj. k metriki spadajoč, metrisch, Cig. (T.), nk.
  3. 2. metríka, f. = matprika, der Schlingbaum (viburnum lantana), vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  4. metronōm, m. der Taktmesser, das Metronom ( phys.), Cig. (T.).
  5. metropolīt, m. nadbiskup, der Metropolit.
  6. mētrovnik, m. der Meterstab, DZ.
  7. mētrum, m. das Versmaß, das Metrum, nk.
  8. metúda, f. die Buttermilch, die Rührmilch, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan., Rožna dol. ( Kor.)- Mik., Bolc- Erj. (Torb.); (matuda, Guts., M.); — prim. 3. mesti in it.-ben. battuda, furl. batùde (v istem pomenu), Štrek. (Arch.).
  9. metúlj, m. 1) der Schmetterling; — flatterhafter Mensch: visokorojen metulj brez imenja, Jurč.; — 2) pl. metulji, = metljaji, die Egelkrankheit, Cig., BlKr.; — metùlj, -úlja, Valj. (Rad).
  10. metuljáča, f. der Nachtfalter, kajk.- Valj. (Rad); — der Todtenkopfschwärmer, Št.- Jan. (H.).
  11. metúljav, adj. an der Egelkrankheit leidend: metuljava ovca, Levst. (Nauk), Kras- Erj. (Torb.), BlKr.; — betäubt: saj sem še ves kakor metuljav, Zv.; — prim. metljav.
  12. metúljčək, -čka, m. dem. metuljec; kleiner Schmetterling.
  13. metȗljnica, f. metuljnice, die Schmetterlingsblütler oder Hülsenfrüchtler (papilionaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  14. mę̑tva, f. = 2. meta, Mik.; — prim. hs. metva.
  15. mèv, interj. rekel nisem ne bev ne mev, Jurč.; — prim. bev.
  16. mę̑v, -ı̑, f. das Austreten der Hirse, Jan., Bes.
  17. mę̑vka, f. das Austreten der Hirse: nocoj je mevka pri nas = nocoj manemo proso, Polj.
  18. mevljáti, -ȃm, vb. impf. z ustnicami gibati, kakor bi žvečil, BlKr.
  19. mę̑vlje, -vəlj, f. pl. die Madenwürmer, Z.; die Wurmkolik der Pferde, Dol.- Cig.; konja so mevlje napele, das Pferd hat die Wurmkolik, Z.
  20. mę̑vža, f. ein feiger, zaghafter, wehleidiger Mensch; — ein Ignorant, ein nichtsnutziger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — ein unreifes Geschöpf, C.
  21. mę̑vžati, -am, vb. impf. langsam und nachlässig arbeiten, Jan. (H.).
  22. mẹ́za, f. die Lymphe, Cig., Jan.; razlita meza se je strdila, Strp.
  23. mezána, f. ein Trinkgeschirr von drei Maß, der Krug, C.; — prim. mazana; it. mezzina.
  24. 1. məzdà, -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.- Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Soča- Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
  25. 2. mę̑zda, f. 1) die Membrane, ogr.- Mik.; — 2) pl. mezde, das Gekröse, das Leimleder, Jarn., Mik.; — prim. mezdra.
  26. məzdár, -rja, m. tisti, ki ima največ mleka v mezdi, Bolško- Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
  27. mezdə̀n, -dnà, adj. = meden, weich, mürbe, abgelegen: mezdno sadje, Cig., C.
  28. məzdník, m. der Söldling, Šol.
  29. mę̑zdra, f. 1) der innerste Theil der Haut, das Unterhautzellgewebe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Erj. (Z., Som.); kravjo kožo očistiti mezdre, Vrtov. (Km. k.), Gor.; — die zarte Haut auf frischer Wunde, Mik.; — die Haut, die sich auf gekochter Milch oder anderen Speisen bildet, C.; — 2) das Leimleder, Mur., Cig., Mik., DZ.; — 3) die innere weiche Baumrinde, Cig.; — 4) kar je mehkega znotraj buče, Hal.- C., Dol.; tudi: mę́zdra.
  30. mę̑zdrica, f. dem. mezdra; — das Zellengewebe: mast je shranjena v posebne iz mezdrice narejene mešičke, Vrtov. (Km. k.).
  31. mezdrı̑łnik, m. das Abfleischmesser, Cig.
  32. mę́zdriti, -im, vb. impf. die Felle auf der inneren Seite abschaben, abfleischen, Cig., Jan.
  33. mę́zdrọ, n. 1) der innere Theil der Baumrinde, der Bast, Mur., Kor.- Cig., Mik.; vsako zimo se mezdro zelo utrdi, Jarn. (Sadj.); — 2) das Baummark, C.
  34. mę́zdrovəc, -vca, m. gnoj, ki se naredi iz mezdre (pri kuhanju lima), Gor.
  35. mezdrovína, f. das Leimleder, Cig.
  36. məzə̀k, -zkà, m. čep v piščali, Savinska dol.
  37. məzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hervordringen (von Flüssigkeiten), kleinweise rinnen, Jarn., Cig., Jan., Met.; iz breze mezi (mzi), Mik.; — travnik vode mezi (mzi), die Wiese ist saftig, Mik.; (mozeti, Mur., Jan., C.).
  38. mə̀zg, -zgà, m. der Maulesel (od konja in oslice), (equus hinnus), Dict., Habd.- Mik., Erj. (Ž.).
  39. mẹ́zga, f. 1) der Baumsaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., BlKr.; drevje je v mezgi, Št.; — der Saft: grozdna m., der Traubensaft, Danj. (Posv. p.); — 2) der Nahrungssaft im Körper (chylus), Erj. (Z., Som.).
  40. məzgár, -rja, m. der Mauleseltreiber, Dict., Mur., Cig., Jan., Zora.
  41. mẹzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) etwas Weiches ( z. B. Trauben) treten, Z.; in Weichem einhergehen, C.; po blatu m., Dol.; bom videl, kdo mezga po njivi, Jurč.; po praproti mezgati v dolino, Jurč.; — 2) mẹ́zgati se, = v mezgi biti: vrba mezga, SlGor.
  42. mẹ̑zgəc, -əca, m. = smrkavec, der Rotzbube, Jan., C., Mik.
  43. mẹzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. in Weichem herumtreten, Z., C.; m. po blatu, im Kothe herumspringen, Z.; — zappeln, Guts.
  44. məzgíca, f. die Mauleselin, Dict.
  45. mẹ̑zgnat, adj. saftig (von Pflanzen), Mur., C.
  46. mẹzgomèr, -mę́ra, m. der Saftmesser, Cig.
  47. mẹ́zgovən, -vna, adj. Lymph-: mezgovna žleza, die Lymphdrüse, Erj. (Som.); mezgovna telesca, die Lymphkörperchen, Cig. (T.).
  48. mẹ́zgovnica, f. das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  49. mẹzgovòd, -vǫ́da, m. der Milchbrustgang, Cig. (T.); = prsni m., Erj. (Som.).
  50. məzgúlja, f. = mezgica, die Mauleselin, Cig.
  51. məzína, f. der Moorgrund: drevo stoji v mezini, Pirc; — nav. pl. mezine, morastige Gegend, das Moor, V.-Cig., Jan., Met.
  52. mẹzı̑nəc, -nca, m. 1) der kleine Finger an der Hand; — 2) der jüngste Sohn, (maz-) Cig.; — 3) die Schafgarbe (achillea millefolium), M., C., vzhŠt.; — tudi: das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
  53. mẹzı̑nka, f. die jüngste Tochter, Cig.
  54. mẹ́ziti, -im, vb. impf. 1) bewegen, regen, schütteln, Cig., Jan., C., Poh.; nobeden vetrič ni zastave mezil, Kres; m. se, sich bewegen, sich regen, Cig.; — 2) wetzen, unruhig sein, vzhŠt.- C.
  55. mezlȃn, m. grobes, halb aus Garn, halb aus Wolle verfertigtes Tuch; (osnova je preja, votek je domača volna, Gor.); prim. it. mezzalana.
  56. mę̑zrati, -am, vb. impf. = mezdriti: kože m., die Felle ausfleischen, aasen, Cig., C.
  57. məžȃnje, n. das Geschlossenhalten der Augen.
  58. məžáti, -ím, vb. impf. die Augen geschlossen halten; — solnce meži, die Sonne scheint durch die Wolken hindurch, Tolm.; — vreme meži, das Wetter ist trübe.
  59. məžàv, -áva, adj. 1) die Augen geschlossen haltend: schläfrig, Gor.; — podajmo se v mežavo deželo, lasst uns schlafen gehen, Št.- C.; — mit halb geschlossenen Augen: mežavo gledati; — 2) düster, trübe (vom Wetter).
  60. mẹ̑ždžəc, -əca, m. ein Stock zum Zerquetschen von Trauben, Dol.- Mik.; — prim. mezga.
  61. mẹždžę́vən, -vna, adj. = meževen, muževen, saftend (o drevju), BlKr.
  62. mę́žəlj, -žlja, (-žəljna), m. 1) der Prügel, Cig.; ni ga bil navajen drugače učiti, kakor le s palico ali s kakim mežljem, Bes.; — ein Stück Reif, das zwischen einen zu lockeren Reif geschlagen wird, der Philister, V.-Cig.; — 2) der Knoten ( z. B. an einer Wiede), Tolm., Cerkljansko- Štrek. (Let.); der Knoten am Faden, die Verwickelung im Garn, Cig.; — prim. nem. Miesel, kleine Holzstücke, Abfälle bei den Böttchern, kor.-nem. mus'l, ein Holzscheit, C. (?)
  63. mẹžę̑n, adj. = meževen, saftend (von Bäumen), Cig.
  64. məžeráti, -ȃm, vb. impf. 1) blinzeln, C.; — 2) m. se, glimmen: oglje se mežera, Železniki ( Gor.).
  65. mẹžę́vən, -vna, adj. = muževen, saftend (von Bäumen), Cig., Jan.; — prim. mezga.
  66. məžę̑vnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Jan., Glas.; (mežȃłnica?).
  67. məžgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blinzeln, Guts., Mur., Cig., Jan., C., Mik.
  68. məžíkanje, n. das Blinzeln; das Augenspiel, Jan.
  69. məžíkati, -am, vb. impf. blinzeln; winken, SlN.- C.
  70. məžíkavəc, -vca, m. der Blinzler, Jan., Bes.
  71. məžı̑rək, -rka, m. mežirki se mi delajo, es wird mir dunkel vor den Augen, C., Mik.
  72. məžı̑rka, f. mežirko igrati, blinde Kuh spielen, Cig.
  73. mẹ́žiti, * -im, vb. impf. 1) zur Zeit des Saftganges die Rinde von einem Zweig, Ast so ablösen, dass sie ganz bleibt, BlKr.- Mik.; — 2) Weiches niedertreten (Gras u. dgl.), SlGor.- C.; austreten: m. zelje v kadi, m. proso, Rogatec- C.; — 3) m. se, Saft bekommen, saften, Cig., Jan.; drevje se meži, Cig.
  74. mə̀žkniti, -nem, vb. pf. blinzelnd blicken, SlN.- C.
  75. məžkráti, -ȃm, vb. impf. blinzeln, Bes.; — einen zitternden Schein von sich geben, flimmern: sveče so mežkrale, Bes.
  76. mežljanína, f. verworrene Fäden, Cig.; verfilztes Zeug, Cig.; — prim. meželj 2).
  77. mę́žnar, -rja, m. = cerkovnik, der Messner; — iz nem.
  78. mežnarı̑ja, f. cerkovnikova hiša ali služba.
  79. məžníca, f. das Augenlid, C.
  80. məžúr, -úrja, m. das Bild, das sich in den Augen bildet, wenn man sie schließt, nachdem man in die Sonne geschaut hat, Kr.- Valj. (Rad).
  81. məžúrək, -rka, m. 1) megla pred očmi, ako človeka slabost prime: "m. se mi je naredil", Krn- Erj. (Torb.); — 2) = mežur, M.
  82. məžúrkanje, n. das Blinzeln, Jan.
  83. mícati, -mı̑cam, vb. impf. = mikati, rücken, bewegen, Trst. (Let.); — m. se, sich bewegen, Prip.- Mik.
  84. mìcən, -cəna, adj. kleinwinzig, Mur., Cig., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik., SlGor.; — miceno, sehr wenig, Cig.; — prim. mičkin.
  85. 1. míčən, -čna, adj. reizend, interessant, Cig., Jan., C., Mik., nk.
  86. 2. míčən, -čna, adj. weich: mično sadje, mürbes, abgelegenes Obst, Guts.; — milde, sanft, Guts., Jarn.; — nam. mečen?
  87. mìčikən, -kna, adj. sehr klein, Mik.
  88. mìčinək, -nka, adj. kleinwinzig, mičinko, ganz wenig, Celjska ok.
  89. mìčkən, -əna, adj. sehr klein, Cig., Jan., C.
  90. mìčkin, adj. sehr klein, Štrek., Volče- Erj. (Torb.); mičkino, sehr wenig, Cig.; — prim. it. miccino, miccichino, wenig, ein bisschen, Mik. (Et.).
  91. mičljìv, -íva, adj. = 1. mičen, niedlich, Guts., Mur.
  92. mígalica, f. das Zittergras (briza), Jan. (H.).
  93. míganje, n. das Winken mit den Augen; — das Hinundherbewegen; — das Wimmeln, M.
  94. mígati, mı̑gam, vb. impf. 1) kleine Bewegungen machen: mit den Augen winken; z roko, s prstom m., winken; z ramami m., mit den Achseln zucken; z repom m., wedeln; osel miga z ušesi; — sich bewegen, mezinec na roki miga; ušesa mu migajo; — 2) funkeln, M.; — wimmeln, M.
  95. mígavəc, -vca, m. 1) der einen Theil des Körpers fortwährend bewegt, Mur.; — 2) der Winker, Jan., Valj. (Rad); — 3) das Uhrpendel, SlN.- C.
  96. mı̑gavt, m. ein unruhiger Mensch, Mik.
  97. mı̑gəljčək, -čka, m. dem. migljec; — pozlačene ali posrebrene rese na pirhih, Gor.- Levst. (M.).
  98. migetȃłka, f. die Flimmerzelle, das Flimmerhaar, Erj. (Som.).
  99. migetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = megetati; 1) kleine, schnelle Bewegungen machen: z očmi m., mit den Augen blinzeln, zwinkern, Mur., C.; — 2) flimmern: migeta mi pred očmi, Vrt.; — schimmern, Cig.; zvezde migetajo, Let.; nebo migeta od zvezd, C.
  100. migę̑təc, -tca, m. der Schimmer, C.

   48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501 48.601 48.701 48.801 48.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA