Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.439-48.538)

  1. métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.
  2. métavica, f. 1) = metelica, das Schneegestöber, Jan.; ko po zimi metavice nastopijo, burja sneg odnese, SlN.; — 2) die Brechsucht, C.
  3. metčíca, f. kleine Stange, C.; — prim. met f. 2).
  4. metelčica, f. Metelkov črkopis, nk.
  5. metelíca, f. = 1. metavica, das Schneegestöber, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Bes.- C.; — hs., češ.
  6. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
  7. metę̑ljka, f. der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., Jan., C., Tuš. (R.).
  8. metélọ, n. der Rührstock, Šol.; (medelo, Cig., Jan., Gor.- M.).
  9. mę́tən, -tna, adj. Wurf-: mę̑tna brzina, die Wurfgeschwindigkeit, Cig. (T.).
  10. metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
  11. mę́tenəc, -nca, m. die Butter, Slom.- C., Zilj.- C. (medenec, Cig.).
  12. meteníca, f. 1) der Rührkübel, C.; — 2) = repna nat, das Rübenkraut, Guts.
  13. 1. meténje, n. das Kehren, M.
  14. 2. meténje, n. das Gestöber, Cig.
  15. 3. mę́tenje, n. 1) das Rühren; — 2) das Gewirre: šviganje strel in metenje oblakov, Glas.
  16. meteōr, m. izpodnebna prikazen, das Meteor.
  17. meteorolōg, m. vremenoslovec, der Meteorolog.
  18. meteorologı̑ja, f. vremenoslovje, die Meteorologie.
  19. metér, adj. 1) reif: meterše mladeništvo, das reifere Jugendalter, Ravn.; žitno zrno še manj metero, Ravn.; — alt, betagt, Mur., Cig., Jan.; — 2) ansehnlich, Mur.; metero in živo mesto je bilo, Ravn.; — prim. mator, mater.
  20. mētər, -tra, m. dolgostna mera: das Meter.
  21. metérəc, -rca, m. der Greis, Cig.
  22. metérən, -rna, adj. erwachsen, großjährig, M.
  23. 2. mę̑təv, -tve, f. 1) das Reiben, Cig., Jan.; — 2) das Austreten der Hirse, Cig.; — 3) das Oelschlagen, Slom.- C.
  24. 1. mȇtež, m. das Schneegestöber, Jan., C., Lašče- Levst. (M.); — "bil je strašen metež in kadež", Materija ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  25. 2. mę̑tež, m. 1) die Verwirrung, das Gewirre, V.-Cig., Jan., C.; das Gewühl, Šol.; bojni m., nk.; — der Tumult, die Meuterei (po stsl., rus.), Cig., C., DZ.; — 2) die Unpässlichkeit, der Katzenjammer, Z., Dol.; — 3) der Oelsatz, Cig.
  26. 1. mȇtežən, -žna, adj. metežno vreme, das Schneegestöber, Lašče- Levst. (Rok.).
  27. 2. mę̑težən, -žna, adj. meuterisch, Cig. (T.).
  28. mę́ti, mánem, vb. impf. 1) reiben; roke, oči m.; — m. se, sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; z rokami proso m., Gor., Št.; (z nogami) m. proso, die Hirse austreten; — z valjarjem m., auswalzen, Cig.; — 2) mit kleinen Schritten gehen, Cig., SlGor.- C.; — 3) saumselig sein, zaudern, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  29. mę̑tica, f. dem. meta, die Minze, Habd.- Mik., Mur.; drobna m. = drobna meta, die Poleiminze (mentha pulegium), C.; — božja m., die Stabwurz (artemisia abrotanum), C.
  30. metìč, -íča, m. der Butterstößel, Cig.
  31. metìlj, -tílja, m. 1) = metulj, Jan., Danj.- Mik., Kor.- Jarn. (Rok.), Rož.- Kres; — 2) der Hirnblasenwurm der Schafe, der Egelwurm, Cig.
  32. metíljavica, f. die Drehkrankheit der Schafe, Jan.
  33. metı̑ljək, -ljka, m. dem. metilj, der Schmetterling, Gor.
  34. metı̑łnica, f. der Rührkübel, Mur., Jan., Vrt., SlGor.
  35. metílọ, n. 1) der Rührstößel, Mur., Jan.; — 2) das Einstreumehl des Schweinefutters, Poh., vzhŠt.- C.
  36. mę́titi, -im, vb. impf. 1) in das Schweinefutter Mehl einstreuen, C.; — 2) = motiti, BlKr.
  37. mę́tje, n. das Reiben.
  38. métla, f. 1) der Besen; iz brezja metle vezati; — der Schweif eines Kometen, Cig., Jan.; — hudičeva m., die Windsbraut, Cig.; — 2) ein unbeständiger Mensch, Cig.; — 3) der Gänsefuß (chenopodium album), Jan., Tuš. (R.).
  39. metlár, -rja, m. der Besenbinder.
  40. metlárčək, -čka, m. dem. metlar, Cig.; bos m., Levst. (Zb. sp.).
  41. metları̑ja, f. die Besenbinderei.
  42. metláriti, -ȃrim, vb. impf. die Besenbinderei betreiben, Cig.
  43. metlíca, f. dem. metla; 1) kleiner Besen; der Kleiderbesen, Mur.; pernata m., der Federbesen, Cig.; — 2) die Rispe, Cig.; — tudi: métlica, Št.
  44. metlíčən, -čna, adj. 1) zu einem kleinen Besen gehörig; — 2) Beifuß-, Cig.
  45. metlı̑čevje, n. bodeče m., das Pfriemenkraut (spartium scoparium), Medv. (Rok.).
  46. metlı̑čje, n. coll. 1) das Besenreis, Cig., Jan.; metličja (= brezovih vej) narezati, Jurč.; — 2) eine Art Flockenblume (centaurea jacea), Štrek.
  47. metlı̑čka, f. dem. metlica, kleiner Besen.
  48. metlíka, f. der Beifuß (artemisia vulgaris), Mur., Cig.; — tudi: das Besenkraut (artemisia campestris), Cig.; divja ali mala m., das Leinkraut (linaria), vzhŠt.- C.
  49. metlíkovina, f. coll. der Beifuß (artemisia vulg.), Z., M.; — das Besenkraut (artemisia campestris), Dict., Cig.
  50. metlína, f. coll. das Besenreis, Jan.
  51. metlı̑njak, m. die Besenhirse, die Moorhirse (sorghum), C.; — das Besenkraut (chenopodium [Kochia] scoparia), Mur.- Cig.
  52. metlı̑nje, n. coll. das Besenreis, Cig., Jan., C., Vrt., Gor., Notr., BlKr.
  53. metlínovka, f. = divja metlika, das Leinkraut (linaria), C.
  54. metlíšče, n. der Besenstiel.
  55. metljȃj, m. ein Geschwür, Cig., Lašče- Levst. (Rok.), Polj.; — der Fingerwurm, Notr.; metljaji so neki mozolji, ki se človeku na nogah po mečah delajo, Ig (Dol.); nav. pl. metljaji, die Egelkrankheit der Schafe, Cig., Jan., Notr., BlKr.; metljaji v jetrih, Strp.
  56. metlják, m. die Moorhirse (sorghum vulgare), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  57. metljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sich drehen, Dol.; — 2) eine Sache sophistisch verdrehen, Svet. (Rok.); — 3) = gobezdati, čvekati, wirres Zeug schwätzen, Dol.
  58. metljàv, -áva, adj. mit der Egelkrankheit behaftet, Jan., Lašče- Erj. (Torb.); metljavih ovac ozdravljanje, Levst. (Zb. sp.); metljava jetra, Gor.; — verwirrt, nicht recht bei Sinnen, Dol.; ne bodimo metljavi! DSv.
  59. metljȃvəc, -vca, m. das Egelkraut, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig.
  60. metōdən, -dna, adj. po kakem načinu urejen, methodisch, Žnid.
  61. metōdičən, -čna, adj. methodisch, Jan., Cig. (T.).
  62. mę̑toma, adv. wurfweise, Cig.
  63. metōpa, f. das Zwischenfeld am dorischen Fries, die Metope ( arch.), Cig. (T.).
  64. mētričən, -čna, adj. k metriki spadajoč, metrisch, Cig. (T.), nk.
  65. 2. metríka, f. = matprika, der Schlingbaum (viburnum lantana), vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  66. metronōm, m. der Taktmesser, das Metronom ( phys.), Cig. (T.).
  67. metropolīt, m. nadbiskup, der Metropolit.
  68. mētrovnik, m. der Meterstab, DZ.
  69. mētrum, m. das Versmaß, das Metrum, nk.
  70. metúda, f. die Buttermilch, die Rührmilch, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan., Rožna dol. ( Kor.)- Mik., Bolc- Erj. (Torb.); (matuda, Guts., M.); — prim. 3. mesti in it.-ben. battuda, furl. batùde (v istem pomenu), Štrek. (Arch.).
  71. metúlj, m. 1) der Schmetterling; — flatterhafter Mensch: visokorojen metulj brez imenja, Jurč.; — 2) pl. metulji, = metljaji, die Egelkrankheit, Cig., BlKr.; — metùlj, -úlja, Valj. (Rad).
  72. metuljáča, f. der Nachtfalter, kajk.- Valj. (Rad); — der Todtenkopfschwärmer, Št.- Jan. (H.).
  73. metúljav, adj. an der Egelkrankheit leidend: metuljava ovca, Levst. (Nauk), Kras- Erj. (Torb.), BlKr.; — betäubt: saj sem še ves kakor metuljav, Zv.; — prim. metljav.
  74. metúljčək, -čka, m. dem. metuljec; kleiner Schmetterling.
  75. metȗljnica, f. metuljnice, die Schmetterlingsblütler oder Hülsenfrüchtler (papilionaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  76. mę̑tva, f. = 2. meta, Mik.; — prim. hs. metva.
  77. mèv, interj. rekel nisem ne bev ne mev, Jurč.; — prim. bev.
  78. mę̑v, -ı̑, f. das Austreten der Hirse, Jan., Bes.
  79. mę̑vka, f. das Austreten der Hirse: nocoj je mevka pri nas = nocoj manemo proso, Polj.
  80. mevljáti, -ȃm, vb. impf. z ustnicami gibati, kakor bi žvečil, BlKr.
  81. mę̑vlje, -vəlj, f. pl. die Madenwürmer, Z.; die Wurmkolik der Pferde, Dol.- Cig.; konja so mevlje napele, das Pferd hat die Wurmkolik, Z.
  82. mę̑vža, f. ein feiger, zaghafter, wehleidiger Mensch; — ein Ignorant, ein nichtsnutziger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — ein unreifes Geschöpf, C.
  83. mę̑vžati, -am, vb. impf. langsam und nachlässig arbeiten, Jan. (H.).
  84. mẹ́za, f. die Lymphe, Cig., Jan.; razlita meza se je strdila, Strp.
  85. mezána, f. ein Trinkgeschirr von drei Maß, der Krug, C.; — prim. mazana; it. mezzina.
  86. 1. məzdà, -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.- Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Soča- Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
  87. 2. mę̑zda, f. 1) die Membrane, ogr.- Mik.; — 2) pl. mezde, das Gekröse, das Leimleder, Jarn., Mik.; — prim. mezdra.
  88. məzdár, -rja, m. tisti, ki ima največ mleka v mezdi, Bolško- Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
  89. mezdə̀n, -dnà, adj. = meden, weich, mürbe, abgelegen: mezdno sadje, Cig., C.
  90. məzdník, m. der Söldling, Šol.
  91. mę̑zdra, f. 1) der innerste Theil der Haut, das Unterhautzellgewebe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Erj. (Z., Som.); kravjo kožo očistiti mezdre, Vrtov. (Km. k.), Gor.; — die zarte Haut auf frischer Wunde, Mik.; — die Haut, die sich auf gekochter Milch oder anderen Speisen bildet, C.; — 2) das Leimleder, Mur., Cig., Mik., DZ.; — 3) die innere weiche Baumrinde, Cig.; — 4) kar je mehkega znotraj buče, Hal.- C., Dol.; tudi: mę́zdra.
  92. mę̑zdrica, f. dem. mezdra; — das Zellengewebe: mast je shranjena v posebne iz mezdrice narejene mešičke, Vrtov. (Km. k.).
  93. mezdrı̑łnik, m. das Abfleischmesser, Cig.
  94. mę́zdriti, -im, vb. impf. die Felle auf der inneren Seite abschaben, abfleischen, Cig., Jan.
  95. mę́zdrọ, n. 1) der innere Theil der Baumrinde, der Bast, Mur., Kor.- Cig., Mik.; vsako zimo se mezdro zelo utrdi, Jarn. (Sadj.); — 2) das Baummark, C.
  96. mę́zdrovəc, -vca, m. gnoj, ki se naredi iz mezdre (pri kuhanju lima), Gor.
  97. mezdrovína, f. das Leimleder, Cig.
  98. məzə̀k, -zkà, m. čep v piščali, Savinska dol.
  99. məzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hervordringen (von Flüssigkeiten), kleinweise rinnen, Jarn., Cig., Jan., Met.; iz breze mezi (mzi), Mik.; — travnik vode mezi (mzi), die Wiese ist saftig, Mik.; (mozeti, Mur., Jan., C.).
  100. mə̀zg, -zgà, m. der Maulesel (od konja in oslice), (equus hinnus), Dict., Habd.- Mik., Erj. (Ž.).

   47.939 48.039 48.139 48.239 48.339 48.439 48.539 48.639 48.739 48.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA