Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.401-48.500)

  1. mẹšíčina, f. die Pimpernuss (staphylea pinnata), Z., Medv. (Rok.).
  2. mẹšı̑čje, n. coll. 1) die Blütenstaubgefäße, Mur., Cig.; — 2) = mešičina, die Pimpernuss, Z.
  3. mešin, m. der Dudelsack, die Bockpfeife, (mẹ̑šin) Mur.
  4. 1. mẹšína, f. 1) der Schlauch, Nov.- C.; — 2) die Weinhülse, Jan.
  5. 2. məšína, f. der Schuhfleck, pogl. 1. mašina.
  6. mẹšı̑nka, f. navadna m., gemeiner Wasserschlauch (utricularia vulgaris), C.
  7. mẹ̑ški, adj. Stadt-, städtisch, Mur., Cig., Jan., Met.; malo belega meškega kolača založiti, Bes.; meški senjem, Z.
  8. mẹšníca, f. die Sackpfeife, der Dudelsack, Meg., Jan., C.; tudi pl. mešnice: kmetič, ki zna na mešnice piskati, Trub.
  9. mẹšníčən, -čna, adj. Dudelsack-: mešnı̑čni piščec, der Dudelsackpfeifer, Meg.
  10. 1. mę̑šnjak, m. der Monat August, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad); — prim. meša = maša.
  11. 2. mẹšnják, m. = mehovec, das Schlauchthier, Cig. (T.).
  12. mę̑šta, f. das Gemisch, M.; eine aus allerlei Ueberresten gemischte Speise, Levst. (Rok.); — die Maische, Cig.; — das Mus, Guts.; — der Sterz, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan., M.; sirkova m., Npes.-Schein.; — die Polenta, Jan.; — der Kalkmörtel, M.; — prim. it. mestare, rühren, mischen, C.
  13. mę̑štati, -am, vb. impf. abquetschen, maischen, V.-Cig.; — prim. mešta.
  14. mę́štər, -tra, m. = mojster, vzhŠt.
  15. meštráti, -am, vb. impf. abrichten, üben; — prim. nem. mustern. (?)
  16. meštrı̑ja, f. 1) = mojstrstvo, Mur.; — 2) = rokodelstvo, ogr.- Valj. (Rad).
  17. mèt, mę́ta, m. 1) der Wurf, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); priti komu na met, in den Wurf kommen, Cig., Lašče- Levst. (M.), Svet. (Rok.), Vrt.; — na m. priti, aufs Tapet kommen, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Ringen, die Rauferei, C., Z.; iti na met, Z.; — 3) die Gattung, die Art, C.; dobrega meta = dobrega plemena, C.
  18. 1. mę̑t, -ı̑, f. otrobi, slabo žito ali moka, sploh vse, kar se meša v oblojo, da je boljša, Jan., C., Ip.- Erj. (Torb.), Celjska ok.
  19. 2. met, f. die Stange, C.; der Pfosten, die Säule, C.; (mə̀t, -ı̑), eine dicke Holzstange, Štrek.; — prim. mot f.
  20. 1. mę́ta, f. kar se enkrat vrže perotnini (?): ena meta ječmena, graha, pšenice, Vod. (Izb. sp.).
  21. 2. mę̑ta, f. die Minze (mentha); poprova m., die Pfefferminze (mentha piperita), Cig., Jan., Tuš. (R.); konjska m., die Krauseminze (mentha crispa), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor.; — gozdna m., der Herzenstrost (mentha silvestris), Cig., Jan.; — drobna m., die Poleiminze (mentha pulegium), Guts., Mur., Cig.; — lepa, žlahtna m., die Balsamminze (mentha gentilis), Cig.; — črna m., die grüne Minze (m. viridis), Hlad.; tudi: der Andorn (marrubium peregrinum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  22. metáč, m. der Butterstößel, Valj. (Rad).
  23. metafīzičən, -čna, adj. k metafiziki spadajoč, metaphysisch, Cig. (T.).
  24. metafīzik, m. der Metaphysiker.
  25. metafīzika, f. znanstvo o nadčutnem svetu, die Metaphysik.
  26. metāfora, f. beseda v prenesenem pomenu rabljena, prenos, die Metapher, Cig. (T.).
  27. metāforən, -rna, adj. metaphorisch, Cig. (T.).
  28. metafrāza, f. prevod po smislu ali po besedi, die Metaphrase.
  29. metāl, m. kovina, das Metall, Cig. (T.).
  30. 1. metáłən, -łna, adj. Wurf-: metȃłnọ kopje, der Wurfspieß, Cig.; metalna mreža, das Wurfnetz, V.-Cig.
  31. 2. metālən, -lna, adj. = kovinski, metallisch, Cig. (T.).
  32. metálica, f. der Fuchsschwanz (alopecurus sp.), Volče- Erj. (Torb.).
  33. metȃłnica, f. 1) die Wurfmaschine, Cig.; — 2) das Wurfgarn, Mur., Cig., Jan.
  34. metálọ, n. 1) das Wurfgeschoss, Cig.; — 2) die Wurfmaschine, Cig. (T.).
  35. metamorfōza, f. preobrazba, die Metamorphose.
  36. metȃnje, n. 1) das Werfen; — 2) das Erbrechen, Cig., Jan.; m. krvi, das Blutbrechen, Cig.; — 3) das Ringen, die Rauferei.
  37. metaplāzəm, -zma, m. pretvorba, der Metaplasmus, Cig. (T.).
  38. metāteza, f. prestavitev, predevanje, die Metathesis, Cig. (T.).
  39. métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.
  40. métavica, f. 1) = metelica, das Schneegestöber, Jan.; ko po zimi metavice nastopijo, burja sneg odnese, SlN.; — 2) die Brechsucht, C.
  41. metčíca, f. kleine Stange, C.; — prim. met f. 2).
  42. metelčica, f. Metelkov črkopis, nk.
  43. metelíca, f. = 1. metavica, das Schneegestöber, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Bes.- C.; — hs., češ.
  44. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
  45. metę̑ljka, f. der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., Jan., C., Tuš. (R.).
  46. metélọ, n. der Rührstock, Šol.; (medelo, Cig., Jan., Gor.- M.).
  47. mę́tən, -tna, adj. Wurf-: mę̑tna brzina, die Wurfgeschwindigkeit, Cig. (T.).
  48. metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
  49. mę́tenəc, -nca, m. die Butter, Slom.- C., Zilj.- C. (medenec, Cig.).
  50. meteníca, f. 1) der Rührkübel, C.; — 2) = repna nat, das Rübenkraut, Guts.
  51. 1. meténje, n. das Kehren, M.
  52. 2. meténje, n. das Gestöber, Cig.
  53. 3. mę́tenje, n. 1) das Rühren; — 2) das Gewirre: šviganje strel in metenje oblakov, Glas.
  54. meteōr, m. izpodnebna prikazen, das Meteor.
  55. meteorolōg, m. vremenoslovec, der Meteorolog.
  56. meteorologı̑ja, f. vremenoslovje, die Meteorologie.
  57. metér, adj. 1) reif: meterše mladeništvo, das reifere Jugendalter, Ravn.; žitno zrno še manj metero, Ravn.; — alt, betagt, Mur., Cig., Jan.; — 2) ansehnlich, Mur.; metero in živo mesto je bilo, Ravn.; — prim. mator, mater.
  58. mētər, -tra, m. dolgostna mera: das Meter.
  59. metérəc, -rca, m. der Greis, Cig.
  60. metérən, -rna, adj. erwachsen, großjährig, M.
  61. 2. mę̑təv, -tve, f. 1) das Reiben, Cig., Jan.; — 2) das Austreten der Hirse, Cig.; — 3) das Oelschlagen, Slom.- C.
  62. 1. mȇtež, m. das Schneegestöber, Jan., C., Lašče- Levst. (M.); — "bil je strašen metež in kadež", Materija ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  63. 2. mę̑tež, m. 1) die Verwirrung, das Gewirre, V.-Cig., Jan., C.; das Gewühl, Šol.; bojni m., nk.; — der Tumult, die Meuterei (po stsl., rus.), Cig., C., DZ.; — 2) die Unpässlichkeit, der Katzenjammer, Z., Dol.; — 3) der Oelsatz, Cig.
  64. 1. mȇtežən, -žna, adj. metežno vreme, das Schneegestöber, Lašče- Levst. (Rok.).
  65. 2. mę̑težən, -žna, adj. meuterisch, Cig. (T.).
  66. mę́ti, mánem, vb. impf. 1) reiben; roke, oči m.; — m. se, sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; z rokami proso m., Gor., Št.; (z nogami) m. proso, die Hirse austreten; — z valjarjem m., auswalzen, Cig.; — 2) mit kleinen Schritten gehen, Cig., SlGor.- C.; — 3) saumselig sein, zaudern, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  67. mę̑tica, f. dem. meta, die Minze, Habd.- Mik., Mur.; drobna m. = drobna meta, die Poleiminze (mentha pulegium), C.; — božja m., die Stabwurz (artemisia abrotanum), C.
  68. metìč, -íča, m. der Butterstößel, Cig.
  69. metìlj, -tílja, m. 1) = metulj, Jan., Danj.- Mik., Kor.- Jarn. (Rok.), Rož.- Kres; — 2) der Hirnblasenwurm der Schafe, der Egelwurm, Cig.
  70. metíljavica, f. die Drehkrankheit der Schafe, Jan.
  71. metı̑ljək, -ljka, m. dem. metilj, der Schmetterling, Gor.
  72. metı̑łnica, f. der Rührkübel, Mur., Jan., Vrt., SlGor.
  73. metílọ, n. 1) der Rührstößel, Mur., Jan.; — 2) das Einstreumehl des Schweinefutters, Poh., vzhŠt.- C.
  74. mę́titi, -im, vb. impf. 1) in das Schweinefutter Mehl einstreuen, C.; — 2) = motiti, BlKr.
  75. mę́tje, n. das Reiben.
  76. métla, f. 1) der Besen; iz brezja metle vezati; — der Schweif eines Kometen, Cig., Jan.; — hudičeva m., die Windsbraut, Cig.; — 2) ein unbeständiger Mensch, Cig.; — 3) der Gänsefuß (chenopodium album), Jan., Tuš. (R.).
  77. metlár, -rja, m. der Besenbinder.
  78. metlárčək, -čka, m. dem. metlar, Cig.; bos m., Levst. (Zb. sp.).
  79. metları̑ja, f. die Besenbinderei.
  80. metláriti, -ȃrim, vb. impf. die Besenbinderei betreiben, Cig.
  81. metlíca, f. dem. metla; 1) kleiner Besen; der Kleiderbesen, Mur.; pernata m., der Federbesen, Cig.; — 2) die Rispe, Cig.; — tudi: métlica, Št.
  82. metlíčən, -čna, adj. 1) zu einem kleinen Besen gehörig; — 2) Beifuß-, Cig.
  83. metlı̑čevje, n. bodeče m., das Pfriemenkraut (spartium scoparium), Medv. (Rok.).
  84. metlı̑čje, n. coll. 1) das Besenreis, Cig., Jan.; metličja (= brezovih vej) narezati, Jurč.; — 2) eine Art Flockenblume (centaurea jacea), Štrek.
  85. metlı̑čka, f. dem. metlica, kleiner Besen.
  86. metlíka, f. der Beifuß (artemisia vulgaris), Mur., Cig.; — tudi: das Besenkraut (artemisia campestris), Cig.; divja ali mala m., das Leinkraut (linaria), vzhŠt.- C.
  87. metlíkovina, f. coll. der Beifuß (artemisia vulg.), Z., M.; — das Besenkraut (artemisia campestris), Dict., Cig.
  88. metlína, f. coll. das Besenreis, Jan.
  89. metlı̑njak, m. die Besenhirse, die Moorhirse (sorghum), C.; — das Besenkraut (chenopodium [Kochia] scoparia), Mur.- Cig.
  90. metlı̑nje, n. coll. das Besenreis, Cig., Jan., C., Vrt., Gor., Notr., BlKr.
  91. metlínovka, f. = divja metlika, das Leinkraut (linaria), C.
  92. metlíšče, n. der Besenstiel.
  93. metljȃj, m. ein Geschwür, Cig., Lašče- Levst. (Rok.), Polj.; — der Fingerwurm, Notr.; metljaji so neki mozolji, ki se človeku na nogah po mečah delajo, Ig (Dol.); nav. pl. metljaji, die Egelkrankheit der Schafe, Cig., Jan., Notr., BlKr.; metljaji v jetrih, Strp.
  94. metlják, m. die Moorhirse (sorghum vulgare), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  95. metljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sich drehen, Dol.; — 2) eine Sache sophistisch verdrehen, Svet. (Rok.); — 3) = gobezdati, čvekati, wirres Zeug schwätzen, Dol.
  96. metljàv, -áva, adj. mit der Egelkrankheit behaftet, Jan., Lašče- Erj. (Torb.); metljavih ovac ozdravljanje, Levst. (Zb. sp.); metljava jetra, Gor.; — verwirrt, nicht recht bei Sinnen, Dol.; ne bodimo metljavi! DSv.
  97. metljȃvəc, -vca, m. das Egelkraut, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig.
  98. metōdən, -dna, adj. po kakem načinu urejen, methodisch, Žnid.
  99. metōdičən, -čna, adj. methodisch, Jan., Cig. (T.).
  100. mę̑toma, adv. wurfweise, Cig.

   47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501 48.601 48.701 48.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA