Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.339-48.438)

  1. mę̑rək, -rka, m. die Fliege auf dem Gewehrlaufe, das Visierkorn, C., Z., Tolm.- Štrek. (Let.).
  2. mę́rən, -rna, adj. 1) Mess-, Dalm.; mę̑rna priprava, der Messapparat, Cig. (T.); merna palica, der Aichstab, C.; — 2) = zmeren, Mur., Cig., Jan.
  3. mę̑reš, m. = merež, der Messer, Danj.- Mik.
  4. mę̑rež, m. der Messer, der Feldmesser, der Geometer, Mur., C., Valj. (Rad).
  5. mę́rica, f. dem. mera; ein kleines Maß; — ein Messgeschirr, Cig.: das Seitel, Ist.; — der Eimer, ogr.- M.; — der Scheffel, Jan., Dalm.- M., KrGora; — kolikor se v malinu vzame za zaslužek, die Mahlmetze; Boš Bogu odgovor dajal, Ker si velike mer'ce jemal, Npes.-K.
  6. mę́ričica, f. dem. merica; ein kleines Maß, Dalm.
  7. meričnják, m. posoda za merjenje moke, Poh.
  8. meríłce, n. dem. merilo; ein kleines Messinstrument: krožno m., der Kreisnonius, Cig. (T.).
  9. meríłən, -łna, adj. Vermessungs-, DZ.; merı̑łna paluba, das Tonnendeck, DZ.; merilne čeljusti, die Aufsatzbacken am Gewehre, Jan. (H.).
  10. merı̑łnica, f. die Messanstalt, DZ.
  11. merílọ, n. das Messinstrument, der Maßstab, Cig., Jan., M., Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.), nk.; poprečno m., der Transversalmaßstab, Cel. (Geom.); denarno m., der Münzfuß, Cig., Jan.; obrestno m., der Zinsfuß, Cig., DZ., Nov.; — das Augenmaß, Valj. (Rad).
  12. merīnovka, f. das Merinosschaf, C.
  13. merı̑təv, -tve, f. die Messung, Cig. (T.).
  14. mę́riti, * mę̑ri, vb. impf. 1) messen; zemljo, cesto, železnico m.; — m. koga po čem, beurtheilen, Cig.; s preveliko merico m., = aufschneiden, Cig.; — m. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, messen; kaj se boš ti z nami meril! nihče se ne more z njim meriti; — 2) ein Maß haben, messen; koliko meri to v dolgost, koliko v širokost? Pet čevljev merim, palcev pet, Preš.; — 3) zielen; v glavo m.; — m. na kaj, auf etwas abzielen, hinzielen, berechnet sein; to na-te meri, es ist auf dich abgesehen; pravljica meri na mene, die Fabel spielt auf mich an, Cig.; na to merim, das ist mein Ziel, meine Tendenz, Cig.; m. zoper kaj, wider etwas gerichtet sein, DZ.; semkaj mereče določbe, diesfällige Bestimmungen, Levst. (Pril.); — visoko, daleč m., hoch hinaus wollen, Cig., Jan.
  15. merı̑vəc, -vca, m. 1) der Messer, Cig., Jan.; — 2) der Zieler, Cig., Jan.
  16. merjáščina, f. das Ebergeld, Cig.
  17. merjȃva, f. die Messung, C.
  18. mę́rjavəc, -vca, m. der Messer, Cig., Jan.; der Feldmesser, der Geometer, Cig., Jan., Valj. (Rad), Svet. (Rok.), Bes., ZgD., Nov., Vest., Gor.
  19. merljìv, -íva, adj. 1) mäßig, C.; — 2) = izmeren, messbar, vermessbar, Cig., Jan.
  20. mę̑rnica, f. die Richtungslinie, C.
  21. mę̑rnik, m. 1) ein Gefäß zum Messen des Getreides ( gew. = 1/2 Metzen), der Scheffel; pet mernikov pšenice; ima denarjev na mernike = er hat Geld in großer Menge; Bom priženil z ženo črno, Penezov na mernike, Preš.; — 2) der Messtag: tisti dan, kadar se na tehtnici meri mleko, ki ga posamičen kmet od svoje živine daje v skupno gospodarstvo, Bolške planine- Erj. (Torb.).
  22. mernína, f. der Messerlohn, das Messgeld, die Aichgebür, Cig.
  23. merodávən, -vna, adj. = merodajen, DZ., Nov., SlN.
  24. mę̑roma, adv. beiläufig, Cig.; kolika meroma je palica? Lašče- Levst. (Zb. sp.); tu m., beiläufig hier, Rib.- M.; tukaj-le meroma bi pa moral že biti, Str.; kako globoko m. leži pola blata? Levst. (Močv.); m. devet pedi visok, Z.
  25. mę́rovnica, f. der Messbrief, DZ.
  26. mę̑rščina, f. das Vermessgeld, Cig.
  27. mértek, m. der Drescherlohn, der in Getreide gegeben wird, Mur., Mik., SlGor.- C.; — prim. madž. mérték, kar je iz slov., Mik. (Et.).
  28. 1. mẹ́ša, f. das Gemisch, Z.; — eine Mischspeise (zelje ali repa, namešana s fižolom ali z lečo ali z ječmenom), Z., Dol., Ljub.
  29. mẹšáč, m. tisti, ki obrača seno, SlGosp.- C.
  30. mẹšȃłnik, m. das Rührholz, V.-Cig., C.
  31. mẹšálọ, n. 1) das Mengzeug, Cig.; — 2) der Menger ( zaničlj.), Cig.
  32. mẹ́šanəc, -nca, m. 1) der Mischling ( geogr.), Cig. (T.), Jes.; zamorci in mešanci, Cv.; — der Bastard ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Compostdünger, Nov.- C.; — 3) = mešani vlak, der gemischte Eisenbahnzug, nk.
  33. mẹ́šanica, f. das Gemisch; — die Mischspeise, der Mischtrank, Cig.; — das Mischfutter; mešanico pokladati živini.
  34. mẹšanína, f. das Gemisch, die Mischung, Cig., Jan., DZ.
  35. mẹ́šanje, n. 1) das Mischen; m. kapljevin, die Mischung der Flüssigkeiten, Sen. (Fiz.); — das Rühren; — 2) das Gewirre: m. oblakov, Glas.; — die Verwirrung, Cig.
  36. mẹ́šanka, f. ein weiblicher Mischling ( geogr.), Cig.
  37. mẹšáriti, -ȃrim, vb. impf. mischen ( zaničlj.), mischeln, Cig.
  38. mẹšȃtəv, -tve, f. die Mischung, Jan., C.
  39. mẹ́šati, -am, vb. impf. 1) mischen; svojo pijačo s solzami m., Trav.; — durcheinander rühren; žgance m., den Sterz mischen; malto (mort) m., den Mörtel mischen; — verwirren, eine Verwirrung anrichten; kaj tu mešaš? — 2) m. se v kaj, sich in etwas mischen; — 3) pamet se mu meša, meša se mu, er ist irrsinnig; ali se ti meša? bist du von Sinnen?
  40. mẹšȃva, f. die Mischung, C.
  41. mẹ́šavəc, -vca, m. der Mischer, Cig., Jan.; — der Verwirrer, Cig.
  42. mẹ́šavka, f. die Mischerin, Cig., Jan.
  43. meščák, m. neki oreh, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — prim. mehek.
  44. mẹščàn, -ána, m. der Städter, der Bürger einer Stadt.
  45. meščȃnčək, -čka, m. dem. meščan(ec); — der (städtische) Philister, Cig.
  46. mẹščȃnka, f. die Städterin.
  47. meščȃva, f., Valj. (Rad), Levst. (Beč.), pogl. maščava.
  48. meščę́nəc, -nca, m. neki oreh, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. meščak.
  49. mẹ̑šəc, -šca, m. dem. meh; kleiner Balg, Mur.; — kleiner Schlauch, Mur.
  50. mẹ́šenje, n. das Mengen des Mehles mit dem Sauerteige; — das Kneten (des Brotteiges); — prim. mesiti.
  51. mešę́tar, -rja, m. der Unterhändler, der Mäkler, der Sensal; kolne kakor m., Levst. (Rok.); — prim. gr. μεσίτης, alb. mesit, Vermittler, Mik. (Et.); ben.-it. messeto, Cv.
  52. mešetarı̑ja, f. = mešetarstvo.
  53. mešetarína, f. der Mäklerlohn, die Sensarie, Cig., Jan., Cel. (Ar.).
  54. mešetáriti, -ȃrim, vb. impf. Mäkler sein; mäkeln, unterhandeln.
  55. mešę́titi, -ę̑tim, vb. impf. Mäkler sein, mäkeln, unterhandeln, Cig., Dol.; kupcem m., LjZv.
  56. mešetovȃnje, n. das Mäkeln, Jan., C.
  57. mẹševína, f. das Gemenge, das Gemisch, Cig. (T.), DZ.
  58. mẹševı̑t, adj. gemischt, gemengt, Cig. (T.), Nov.; meševito drevje, Str.; meševita svetloba, Erj. (Som.); meševiti glasi, Mischlaute, Cig. (T.); meševita oblika, die Mischlingsform, die Afterform, Cig. (T.); meševita sestavljenka, vox hybrida ( gramm.), Cig. (T.); — hs.
  59. məšíca, f. 1) die Mücke, C., Levst. (Rok.), Cv.; — 2) die Blattlaus, Cig., Jan., C.; — prim. mušica in češ. mšice.
  60. mẹšìč, -íča, m. dem. meh; 1) kleiner Schlauch, Dict., Z.; — der Beutel, Jan., Šol.; — 2) der Handblasebalg, Cig.; — 3) žabični m., die Bombette in der Orgel, Cig.; — 4) die Insectenpuppe, Cig., Jan.; črvi se spredajo v mešiče, die Würmer verpuppen sich, Z.; — der Cocon, Jan.; — 5) der Fruchtbalg, Cig.; — die Weinbeerhülse, Jan.; — die Samenkapsel, Cig., Jan., C.; — 6) der Knörich (scleranthus annuus), Josch.
  61. mẹšı̑čək, * -čka, m. dem. mešič; 1) das Bälglein, M.; — lasni m., der Haarbalg, Erj. (Som.); — kleiner Schlauch, Mur.; mezgovni m., der Lymphschlauch, Erj. (Som.); solzni m., der Thränensack, Cig.; — das Beutelchen, Jan.; — 2) die Insectenpuppe, Cig., Jan.; — 3) klični m., das Steinbläschen, Tuš. (B.).
  62. mẹšı̑čevje, n. coll. 1) die Raupennester, M.; — 2) = mešičina, Z.
  63. mẹšíčina, f. die Pimpernuss (staphylea pinnata), Z., Medv. (Rok.).
  64. mẹšı̑čje, n. coll. 1) die Blütenstaubgefäße, Mur., Cig.; — 2) = mešičina, die Pimpernuss, Z.
  65. mešin, m. der Dudelsack, die Bockpfeife, (mẹ̑šin) Mur.
  66. 1. mẹšína, f. 1) der Schlauch, Nov.- C.; — 2) die Weinhülse, Jan.
  67. 2. məšína, f. der Schuhfleck, pogl. 1. mašina.
  68. mẹšı̑nka, f. navadna m., gemeiner Wasserschlauch (utricularia vulgaris), C.
  69. mẹ̑ški, adj. Stadt-, städtisch, Mur., Cig., Jan., Met.; malo belega meškega kolača založiti, Bes.; meški senjem, Z.
  70. mẹšníca, f. die Sackpfeife, der Dudelsack, Meg., Jan., C.; tudi pl. mešnice: kmetič, ki zna na mešnice piskati, Trub.
  71. mẹšníčən, -čna, adj. Dudelsack-: mešnı̑čni piščec, der Dudelsackpfeifer, Meg.
  72. 1. mę̑šnjak, m. der Monat August, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad); — prim. meša = maša.
  73. 2. mẹšnják, m. = mehovec, das Schlauchthier, Cig. (T.).
  74. mę̑šta, f. das Gemisch, M.; eine aus allerlei Ueberresten gemischte Speise, Levst. (Rok.); — die Maische, Cig.; — das Mus, Guts.; — der Sterz, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan., M.; sirkova m., Npes.-Schein.; — die Polenta, Jan.; — der Kalkmörtel, M.; — prim. it. mestare, rühren, mischen, C.
  75. mę̑štati, -am, vb. impf. abquetschen, maischen, V.-Cig.; — prim. mešta.
  76. mę́štər, -tra, m. = mojster, vzhŠt.
  77. meštráti, -am, vb. impf. abrichten, üben; — prim. nem. mustern. (?)
  78. meštrı̑ja, f. 1) = mojstrstvo, Mur.; — 2) = rokodelstvo, ogr.- Valj. (Rad).
  79. mèt, mę́ta, m. 1) der Wurf, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); priti komu na met, in den Wurf kommen, Cig., Lašče- Levst. (M.), Svet. (Rok.), Vrt.; — na m. priti, aufs Tapet kommen, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Ringen, die Rauferei, C., Z.; iti na met, Z.; — 3) die Gattung, die Art, C.; dobrega meta = dobrega plemena, C.
  80. 1. mę̑t, -ı̑, f. otrobi, slabo žito ali moka, sploh vse, kar se meša v oblojo, da je boljša, Jan., C., Ip.- Erj. (Torb.), Celjska ok.
  81. 2. met, f. die Stange, C.; der Pfosten, die Säule, C.; (mə̀t, -ı̑), eine dicke Holzstange, Štrek.; — prim. mot f.
  82. 1. mę́ta, f. kar se enkrat vrže perotnini (?): ena meta ječmena, graha, pšenice, Vod. (Izb. sp.).
  83. 2. mę̑ta, f. die Minze (mentha); poprova m., die Pfefferminze (mentha piperita), Cig., Jan., Tuš. (R.); konjska m., die Krauseminze (mentha crispa), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor.; — gozdna m., der Herzenstrost (mentha silvestris), Cig., Jan.; — drobna m., die Poleiminze (mentha pulegium), Guts., Mur., Cig.; — lepa, žlahtna m., die Balsamminze (mentha gentilis), Cig.; — črna m., die grüne Minze (m. viridis), Hlad.; tudi: der Andorn (marrubium peregrinum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  84. metáč, m. der Butterstößel, Valj. (Rad).
  85. metafīzičən, -čna, adj. k metafiziki spadajoč, metaphysisch, Cig. (T.).
  86. metafīzik, m. der Metaphysiker.
  87. metafīzika, f. znanstvo o nadčutnem svetu, die Metaphysik.
  88. metāfora, f. beseda v prenesenem pomenu rabljena, prenos, die Metapher, Cig. (T.).
  89. metāforən, -rna, adj. metaphorisch, Cig. (T.).
  90. metafrāza, f. prevod po smislu ali po besedi, die Metaphrase.
  91. metāl, m. kovina, das Metall, Cig. (T.).
  92. 1. metáłən, -łna, adj. Wurf-: metȃłnọ kopje, der Wurfspieß, Cig.; metalna mreža, das Wurfnetz, V.-Cig.
  93. 2. metālən, -lna, adj. = kovinski, metallisch, Cig. (T.).
  94. metálica, f. der Fuchsschwanz (alopecurus sp.), Volče- Erj. (Torb.).
  95. metȃłnica, f. 1) die Wurfmaschine, Cig.; — 2) das Wurfgarn, Mur., Cig., Jan.
  96. metálọ, n. 1) das Wurfgeschoss, Cig.; — 2) die Wurfmaschine, Cig. (T.).
  97. metamorfōza, f. preobrazba, die Metamorphose.
  98. metȃnje, n. 1) das Werfen; — 2) das Erbrechen, Cig., Jan.; m. krvi, das Blutbrechen, Cig.; — 3) das Ringen, die Rauferei.
  99. metaplāzəm, -zma, m. pretvorba, der Metaplasmus, Cig. (T.).
  100. metāteza, f. prestavitev, predevanje, die Metathesis, Cig. (T.).

   47.839 47.939 48.039 48.139 48.239 48.339 48.439 48.539 48.639 48.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA