Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.201-48.300)

  1. mejníčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) mit Grenzsteinen versehen, abmarken, Cig., Jan., C.; — 2) m. se, = mejiti, grenzen, Jarn.
  2. mejník, m. das Grenzzeichen, der Grenzstein, der Grenzpfahl, die Grenzsäule; mejnike staviti, Grenzsteine setzen; mejnike prestavljati, Grenzsteine versetzen; mejniki, die Gemarkung ( geogr.), Cig. (T.).
  3. mejnı̑ški, adj. die Grenzzeichen betreffend: mejniške bukve, das Flurbuch, Cig.
  4. mejpalȗbje, n. = medpalubje, das Zwischendeck, DZ.
  5. mę̑k, m. ein feuchter Weideplatz an einem Flusse: gnati na m., vzhŠt.- C.
  6. 1. mę́ka, f. der durch Anschlagen weich gewordene Theil, der Anschlag (beim Obste), Cig.
  7. 2. mę́ka, f. = beka, Šaleška dol. ( Št.)- C., Trst. (Let.).
  8. mekáč, m. 1) neki oreh, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); prim. mehnjač; — 2) mekači, weichleibige Käfer (malacodermata), Erj. (Ž.).
  9. mekèt, -ę́ta, m. das Meckern, Cig., Jan.
  10. 1. meketȃnje, n. das Meckern.
  11. 2. məkətȃnje, n. das Rütteln, Cig.; — die Zuckung, Cig.
  12. 2. məkətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. 1) rütteln, beuteln, Cig., Jan., C., Mik.; meketali ("makatali") in gazili so ga, Trub.; mrzlica ga meketa, das Fieber schüttelt ihn, Cig.; — 2) intr. zittern (von erhitzter Luft), flimmern, C.
  13. məkətávica, f. das Zucken, die Zuckung, Cig.
  14. məkę́təc, -tca, m. das Beutelsieb, Hal.- C.
  15. məkətíniti, -ı̑nim, vb. impf. schütteln, rütteln, quälen, plagen, Hal.- C.
  16. məkətljáti, -ȃm, vb. impf. sanft rütteln, (makat-) Mur.
  17. mekína, f. die Getreidehülse: reso noseči mešiček (luščina), v katerem tiči žitno zrno, Tolm.- Štrek. (Let.); nav. pl. mekine, die Kleien: luščine od žita, ki se v stopah pha, posebno od prosa, Kr.; tudi: luski od lanenih glavic, SlGor.
  18. məkíniti, -ı̑nim, vb. impf. schütteln, bewegen, Cig., M., Št.- Vest.: m. se, sich bewegen: drevo se mekini, Vest.
  19. mekínovəc, -vca, m. das Hirsekleienbrot, M., C.
  20. meklẹ̀n, -klẹ́na, m., Mur., Cig., Jan., Josch; méklẹn, -klẹ́na, Kamnik- Levst. (M.), Valj. (Rad); məklẹ̀n, Cv.; pogl. maklen.
  21. meklẹ́novəc, -vca, m. = meklen, Josch.
  22. 2. məkníti, máknem, (mę́knem), vb. pf. 1) = makniti, rücken, einen Ruck geben, Mur., Cig., Jan., C.; Plug na ogon meknem, Danj. (Posv. p.); proč m., Dalm., Trub.; — 2) zucken, Meg., Guts.; bewegen ( phys.), Cig. (T.); m. se, rücken, Cig., M.; makni se! rühre dich! Cig.; — to ga je maknilo (meknolo), das hat ihm Kosten verursacht, C.
  23. mekóta, f. eine Ackerfläche von einer bestimmten Größe, etwas kleiner als ein Joch, vzhŠt.; — prim. hs. mekota, aufgelockerte Erde, Brachacker.
  24. mekotníca, f. eine nasse Ader in einem Acker, Cig.
  25. məktȃnje, n. das Rütteln, (makt-) Mur.
  26. məktáti, -ȃm, vb. impf. schütteln, rütteln, Mur., C., Mik.; mrzlica me mekta, Z.; to ga je mektalo! (o jeznem človeku), Mik.; — schwingen: palico m., C.; sulico m., Vod. (Pes.).
  27. mekúza, f. der Armleuchter, der Host (chara vulgaris), Cig.; razne mehke trave, rastoče po Cerkniškem jezeru, Erj. (Torb.).
  28. mekúž, m. 1) der Weichling, M.; zapravljivci so pridni in mekuži, kaj-li? Jurč.; človek, mekuž na duši in telesu, Zv.; — 2) = mehkuž, der Krebs gleich nach der Häutung, Jarn., Cig., Jan., Krelj- Mik.; rak m., Erj. (Izb. sp.); — 3) še mehko jajce brez trde lupine, Kras; — 4) die Weizengerste, Notr.
  29. mekúžəc, -žca, m. mekužci, die Weichthiere (mollusca), Erj. (Ž.).
  30. 1. mę̑ł, m. 1) das Mahlen: moka od prvega mela, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; — 2) das Staubmehl, Guts., Jarn.; — der Schlich: kamenje se stolče v stopah, in iz stolčenega mela se izloča zlato, Erj. (Min.); — 3) eine mergelartige Erde, C.; — 4) die Abrutschung von Sand oder bröckeligem Erdreich: mel je potegnil, Št.; — die abschüssige Stelle einer solchen Abrutschung, Mik., St. Sedlo- Erj. (Torb.), Trst. (Let.), Gor.; po melu hoditi, Gor.
  31. mę̑ł, melı̑, f. 1) das Mahlen, Cig., Met.; — 2) das Mahlgetreide, Cig., Jan.; — 3) der Flugsand, Jan.; die dadurch gebildete Sandbank, UčT., KrGora; — 4) die Riese: Kdo b' se po meli Drknit' bal? Vod. (Pes.).
  32. mę́la, f. die Mistel (viscum), Z.; — prim. melje.
  33. melanhōličən, -čna, adj. težkokrven, klavrn, melancholisch, Cig. (T.).
  34. melce, v reku: v melce iti, hoditi, zappeln, unruhig hin- und hergehen, ungeduldig sein, in der Klemme sein, Cig.; (v meljce) Črni Vrh- M.
  35. meləc, -lca, m. der Kehrwisch, Fr.- C.
  36. mę́łək, -łka, adj. zerreiblich, milde: lojevec je melek, rekše, pod nožem ne škriplje in stružine ostanejo na nožu, Erj. (Min.).
  37. melek, * m. schlecht gemahlenes Mehl, C.; das Wurmstichmehl, C.
  38. mə̀lək, -lka, m. neka drobna živalca, morebiti: pajek; če kdo vpraša, kaj se mu poda v plačo za kakovo delo, reče mu se šalivo: dam ti jajce od melka, Dornberg- Erj. (Torb.); — prim. malek.
  39. melína, f. 1) die Sand-, Mergelriese, Cig., C.; meline okrog steze so se izpremenile v rušine, Let.; — 2) die Sandbank, Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.
  40. melíniti, -ı̑nim, vb. impf. zerbröckeln, C.; bik melini zemljo, wühlt auf, Notr.- Cig.; — m. se, sich bröckeln und abrutschen, Cig.; pesek se melini z brega, der Sand rieselt vom Berge, Cig.
  41. melı̑vọ, n. das Mahlgetreide, Jan.
  42. mę̑lj, m. die Sandriese, Z., Gor.; die Sandbank, Valj. (Rad).
  43. mę̑lja, f. 1) das Mahlen, Dict., Št.; — 2) das Mahlgetreide, Jan.; imam melje za ves teden, Vreme, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), BlKr.; kar se žita na mlenje prinese, Savinska dol.; — 3) das Gemahlene, Jarn.; das Mehl, Mur., Cig., Jan., Štrek., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.; Sneg kak melja ("mela") se kadi, Danj. (Posv. p.).
  44. meljáč, m. 1) der Mahlgast, Z., C., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Mahlzahn, Erj. (Som.).
  45. meljáča, f. der Stiel an der Handmühle, der Handmühltriebel, C.
  46. meljȃd, f. kar se razmelje, C.
  47. meljȃj, m. 1) človek, ki prinese ali pripelje žito mlet, Vreme, Rihenberk- Erj. (Torb.); der Mahlgast, Cig., C., Notr.; — 2) der Handmühltriebel, Hal.- C.; — 3) der Gang (beim Mahlen): moka od prvega meljaja, das Mehl vom ersten Gange, Cig.
  48. melják, m. die Stelle der Abrutschung, Hal.- C.; — prim. mel m. 4).
  49. meljár, -rja, m. der Mahlgast, Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  50. meljȃva, f. 1) das Mahlen in der Mühle, Valj. (Rad); — 2) das Mahlgetreide, Z., Cig. (T.).
  51. meljȃvəc, -vca, m. = meljač, der Mahlgast, Jan.
  52. 1. melję̑, n. coll. die Mistel (viscum album), Z., jvzhŠt., Poh.; — prim. imela, omela.
  53. 2. melje, n. 1) = melivo, das Mahlgetreide, Šaleška dol. ( Št.)- C.; — 2) = melina, das Gerölle, Št.- C.
  54. melję́v, adj. m. hrast, Kras- Erj. (Torb.); — prim. 2. mel, melov. (?)
  55. mę̑ljica, f. dem. melja; das Mehl, Jan. (H.).
  56. meljȗšnik, m. ein verzärtelter Mensch, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  57. mę̑łka, f. pesek za malto, der Kalksand, Cig.
  58. mę̑łnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  59. mę̑łnik, m. der Sandberg, das Grusgebirge, Cig.
  60. 2. mélọ, n. = omelo, der Wisch, der Kehrwisch, C., Z.
  61. melōdičən, -čna, adj. lepoglasen, melodisch, Cig., Jan.
  62. melodrama, f. dramatična pesem, spremljana z godbo, das Melodrama.
  63. mę̑lov, adj. kar je od mela: m. les, GBrda; — prim. 2. mel.
  64. melǫ̑vje, n. die Erdriese, die Abrutschung, C.
  65. mę́łša, f. veha pri kapusu (zelju), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  66. mę̑łtra, f. die Mulde, Št.- C.; — prim. nem. ( dial.) multer = Mulde; stvn. muoltra, C.
  67. mẹ̑mba, f. der Wechsel, C.; die Veränderung, Z.; der Austausch, Rec.
  68. 2. mẹ́na, f. der Tausch, der Austausch, Cig. (T.), C.; pogodba o meni, der Tauschvertrag, DZ.; meno razdreti, den Tauschvertrag auflösen, Svet. (Rok.); — der Wechsel, die Aenderung, Habd.- Mik., Jan., Cig. (T.), C., Krelj; čudna m., Skal.- Let.; ta mena (= levitev) dela raku preglavice dovolj, Erj. (Izb. sp.); m. glasov, der Lautwechsel, die Lautwandlung, Cig. (T.); m. topline, der Temperaturwechsel, Cig. (T.); m. tvari, der Stoffwechsel, Cig. (T.); m. prebivalstva, die Bewegung der Bevölkerung ( stat.), Cig. (T.); — die Phase, Jan., Cig. (T.); mesečne, lunine mene, die Mondphasen, Cig. (T.), Jes.; m. nihaja, die Schwingungsphase, Cig. (T.).
  69. mẹnája, f. = pomenek, das Gespräch, die Besprechung, Krn- Erj. (Torb.).
  70. məncálọ, n. der Reiber, das Reibzeug, Cig.
  71. məncȃnje, n. das Reiben, die Reibung, Cig.
  72. məncáti, -ȃm, vb. impf. 1) reiben; perilo m.; oči si m.; — zerreiben, Štrek.; zerknüllen, C.; — 2) mit den Füßen austreten: proso m., Št.; — 3) kleinschrittig gehen: hitro je mencal po gazi proti vasi, Jurč.; — 4) unruhig sich bewegen, wetzen, Mur., C., Z.; — nicht vorwärts kommen, nicht zum Entschluss kommen, zögern, Štrek., Kr.
  73. məncẹ̑la, f. die Hirseaustreterin, Lašče- Levst. (Rok.).
  74. məncljáti, -ȃm, vb. impf. 1) reiben: oči m., Z.; — 2) wetzen, Z.; — 3) kleinschrittig gehen, Z.
  75. məncorìt, -ríta, adj. gerne hinundherwetzend, Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  76. məncorítiti, -rı̑tim, vb. impf. unruhig hinundherwetzen, Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  77. mẹ́nda, adv. vermuthlich; menda ne bo dežja danes; tudi: mendà; — iz: menim da.
  78. mendíbati, -am, vb. impf. die Weinlese halten, Trub.- Mik.; — prim. mandiba.
  79. məndrȃnje, n. 1) das Treten; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — das Zertreten; — 2) das Schütteln, M.; — 3) kleinschrittiges Gehen, Z.
  80. məndráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit den Füßen treten; zertreten, zu Boden treten; m. travo; jezdeci mendrajo proso, LjZv.; ilovico m., den Lehm mit den Füßen kneten, Cig.; austreten, z. B. Körner aus Aehren herausbringen, Cig.; — 2) = tresti, schütteln, beuteln: človeka, drevo m., Mur., Poh.; — 3) kleinschrittig gehen, Z.; hin und hergehen, ohne vorwärts zu kommen, Z.; zappeln, Jan. (H.).
  81. məndrȃvəc, * -vca, m. 1) der etwas mit Füßen tritt, M.; — 2) kdor mendraje hodi, Z.; — 3) konj, ki ima eno jajce skrito v trebuhu, Notr.; na pol skopljen konj, der Halbhengst, V.-Cig.
  82. mənə̀c, -nca, m. der Hirsetreter, Z., Dol.; menci so ljudje, ki svojemu sosedu zastonj "menǫ́" proso, Lašče- Erj. (Torb.); — der Oelschläger, C.
  83. 1. mənə̀k, -nkà, m. 1) die Aalraupe, die Quappe (lota vulgaris), Cig., Jan., Mik., Erj. (Torb.), Kr.; (— = kapelj, der Gropp, Goriš.- Erj. [Torb.]).
  84. 2. mẹ̑nək, -nka, m. die Meinung, C.; — = pomenek, das Gespräch, C.
  85. menekovina, f. die blaue Vogeltraube (wildwachsender Rebenstock), Trumm.
  86. mənẹ̑nje, n. = mnenje, Meg., Alas.
  87. mẹ̑než, m. der Tausch, C.
  88. mę́ngelič, m. die Feldgrille (grillus campestris), (v Žabčah pri Tolminu ga otroci ogovarjajo, drezajoč sè slamko v jamico: "šáver, šáver, méngelič! ven se izklič'! Erj. (Torb.)).
  89. mẹníca, f. 1) der Wechsel, Cig., Jan., nk.; m. edinica, der Sola-Wechsel, DZ.; m. izdana na koga, gezogener, trassierter Wechsel, die Tratte, Cig., Jan.; = potegnjena m., Cig., Jan.; oddnevna m., der Datowechsel, Cig.; m. na pokaz, der Sichtwechsel, Jan.; na menice denar posojati, Wechsel belehnen, DZ.; m. je dotekla, der Wechsel ist fällig, verfallen, Cig., Jan.; menico prevesti ali prepisati na koga, den Wechsel indossieren, girieren, Cig., Jan.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); (mẹ́nica, rdeče, kiselnato jabolko, C.).
  90. mẹničárjenje, n. die Wechselreiterei ( merc.), h. t.- Cig. (T.).
  91. mẹníčən, -čna, adj. Wechsel-, Cig., Jan., nk.; menı̑čne stvari, Wechselsachen, DZ.; menično pravo, das Wechselrecht, DZ.
  92. mẹničnoprávən, -vna, adj. wechselrechtlich, Cig., Jan., DZ.
  93. mənìh, -íha, m. 1) der Mönch; menih prosjak, der Bettelmönch, Cig., Jan.; med menihe iti, die Kutte anlegen, Cig.; — 2) glavni steber pri stogu, Krn- Erj. (Torb.); — 3) der Ameisenhaufen, Z.; menihe okositi, bewachsene Ameisenhaufen abmähen, Z.; — 4) morski m., eine Art Robbe (phoca monachus), Erj. (Z.).
  94. mẹnílọ, n. 1) das Tauschmittel, Cig. (T.); — 2) der Tausch, Svet. (Rok.).
  95. menína, f. das Ohrgeschmeide, der Ohrring, Koborid- Erj. (Torb.); — prim. stsl. monisto, der Halsschmuck. (?)
  96. mẹníšče, n. der Wechselplatz, Cig.
  97. mənı̑ščək, -ščka, m. dem. menišec; — die Blaumeise (parus caeruleus), Cig., C.; — tudi: die Bartmeise (parus barbatus), Frey. (F.), ali: die Hanfmeise, die Tannenmeise (parus ater), Cig., Frey. (F.).
  98. mənı̑šəc, -šca, m. dem. menih; — nekaka vinska posoda, C.
  99. mənı̑šək, -ška, m. dem. menih; das Mönchlein, Cig., Cv.
  100. mənı̑šič, m. dem. menih; das Mönchlein, der Mönch, Preš.

   47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501 48.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA