Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.101-48.200)

  1. medvẹ́dovka, f. die Saubirne, Cig.
  2. medvẹdovnják, m. der Bärenzwinger, SlN.- C.
  3. medvẹ̑jak, m. der Geißbart (spiraea aruncus), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  4. medvẹ̑ji, adj. Bären-, des Bären: Po medveje gruli in momlja, Vod. (Pes.).
  5. medvẹ̑jka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Geißbart (spiraea aruncus), Tolm.- Erj. (Torb.).
  6. medvladár, -rja, m. začasni vladar, der Zwischenregent, Jan. (H.).
  7. medvlȃdje, n. das Zwischenreich, das Interregnum, Cig., Jan., nk.
  8. medvọ́dən, -dna, adj. zwischen den Wässern befindlich, Mur.
  9. medvọ̑dje, n. das Flussbinnenland, das Deltaland, Mur., Cig. (T.).
  10. medzę́mən, -mna, adj. medzę̑mno morje, das Binnenmeer ( geogr.), Cig. (T.).
  11. medzı̑dje, n. = vmesni zid, die Zwischenmauer, Mur., Cig., Jan., DZ.
  12. medzǫ́bən, -bna, adj. zwischen den Zähnen befindlich, Mur.
  13. məglà, -è, (-ę̑), f. der Nebel; gosta m., dichter Nebel; megla je, stoji, es nebelt; mokra m., das Nebelreißen, Cig.; tenka m., der Nebeldunst, Cig.; — m. se mi dela pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; — die Wolke, Jan., Št.; megli zvoniti = hudi uri zvoniti, Zv.; vleče se kakor megla brez vetra, er geht sehr langsam einher; zelena m., neka ujma, LjZv.; — mégla, Št.
  14. məglę̑n, adj. Nebel-, nebelig; meglena podoba, slika, das Nebelbild, Cig. (T.); megleno je, es nebelt; megleno mi je pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; meglene oči, trübe Augen, Cig.
  15. məglenẹ́ti, -í, vb. impf. nebeln: megleni, es nebelt, V.-Cig., Jan.
  16. məgleníca, f. der Nebelstern, Cig. (T.).
  17. məglenják, m. fauler Mensch, ogr.- M., Slom.
  18. meglę̑nščak, m. der Salamander, C., Zora; (pravijo, da iz megel pade, C.).
  19. məglíca, f. dem. megla; 1) das Nebelchen; Na lepi ravnici Meglica stoji, Npes.-K.; — pl. meglice, die Lämmerwolken, Cig.; — 2) der Nebelfleck ( astr.), Cig. (T.); — tudi: məglicà, Kr.- Valj. (Rad), in méglica, Št.
  20. məglíti, -ím, vb. impf. einen Nebel um sich verbreiten ( z. B. durch Tabakdampf), Mur.; — megli se, es nebelt, Mur., Cig., Jan.; — megli se = oblačí se: črno se megli, Danj. (Posv. p.); — megli se mi pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.
  21. meglovı̑t, adj. nebelig, Mur., Cig., Jan., Levst. (Močv.), Zora.
  22. məgníti, mágnem, (mę́gnem), vb. pf. = migniti, mit den Augen winken, Mur., Jan., C., Mik., ogr.- M., Trub., Dalm., Krelj; magnejo njegovemu očetu, Krelj; (megnjeno, der Augenblick: vsakšo megnjeno, ogr.- Let.).
  23. məgolẹ́ti, -ím, vb. impf. = mrgoleti: vse mi megoli pred očmi, BlKr.
  24. 1. mẹ̑h, mẹ̑ha, mẹhȗ, m. 1) der Balg; zajčji m., der Hasenbalg; kačji m., der Schlangenbalg, Jan.; na m. odreti, den Balg ganz abstreifen, ohne ihn aufzuschneiden; — ein starker Esser, Trinker, nikdar sit m., Cig.; — ti meh mehasti! tako grajajo otroka, BlKr.; — die Hülle der Insectenpuppe, Cig., C.; — 2) der Blasebalg; ročni m., der Handbalg, Cig.; pl. mehovi, das Gebläse ( z. B. bei Hochöfen, bei der Orgel); m. goniti, pritiskati, mehove tlačiti, vleči, den Blasebalg treten, ziehen; — 3) ein lederner Sack oder Schlauch; iz tega meha ne bo moke = daraus wird nichts, Met., Cig.; — 4) der Dudelsack, Cig., Jan.; — die Handharmonika, C.; tudi: pl. mehi, C.; — 5) die Blase, die Urinblase, Mur.; — 6) die Hirsenhülse, Cig.; — die Weinbeerhülse, Cig.
  25. 2. mèh, méha, m. = 2. mah, das Moos, Guts., Jarn., Mur., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.
  26. mẹháč, m. der Blasebalgtreter, Jan. (H.).
  27. mehāničən, -čna, adj. kar se z neživimi silami in s stroji vrši, triebwerkmäßig, mechanisch.
  28. mehānik, m. kdor umeje mehaniko in se z njo peča, der Mechaniker.
  29. mehanīzəm, -zma, m. strojasta naprava, der Mechanismus.
  30. mẹhár, -rja, m. der Blasebalgzieher, C.
  31. mẹ́hati, -am, vb. impf. mischen, in Verwirrung bringen: posteljo m., Fr.- C.
  32. mehčȃnje, n. das Erweichen; — das Abliegen des Obstes; hruške so črnega mehčanja, ako počrnijo, Svet. (Rok.).
  33. mehčáti, -ȃm, vb. impf. 1) weich machen; sadje m., das Obst mürbe machen, es abliegen lassen; m. se, weich, mürbe werden; sadje se mehča; sadje mehčat dejati, das Obst zum Abliegen aufbewahren; — 2) weich, mürbe werden, Mik., BlKr.; grozdje že mehča, BlKr.
  34. mehčína, f. 1) das Weiche, V.-Cig.; z. B. am Körper, Mur.; ušesna m., das Ohrläppchen, V.-Cig., Cig. (T.); — das Fleisch der Früchte, Cig.; — 2) die Weiche, Mur.; — die Weichlichkeit, Cig.
  35. méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.
  36. mehəlj, -hlja, m. = mehenj, mah, ob Dravi-Caf ( Vest.).
  37. mehən, -hna, m. = mehenj, kajk.- Vest.
  38. mẹhəníca, f. das Beerenhäutchen, besonders die Traubenhülse, C., Št.; — pogl. mehunica.
  39. mẹhənı̑čje, n. coll. Beerenhäutchen, Traubenhülsen, C., Št.
  40. mehənj, -hnja, m. = mah, das Moos, ob Dravi- C. ( Vest.).
  41. mẹhína, f. die Hülse des Hirsekornes u. dgl., Mur., Cig.; das Häutchen von Beeren, vzhŠt.- C.
  42. mẹhír, -rja, m. = mehur, 1) die Blase, die Blatter; mehirje delati, Blasen ziehen, Cig.; — 2) das Raupennest, C.
  43. mẹhírčək, -čka, m. dem. mehirec; = mehurček, das Bläschen; — das Hitzbläschen, Mur., Cig.
  44. mẹhírjevəc, -vca, m. das Zugpflaster, das Vesicatorium, V.-Cig., Jan.
  45. mẹhı̑rnat, adj. blasig, Mur., Cig., Jan.
  46. mehkáč, m. der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Mik.
  47. mehkȃvka, f. weiches, feines Gras, Svet. (Rok.).
  48. mehkóba, f. 1) die Weiche, die Weichheit; — die Weichlichkeit, C.; v mehkobi in lenobi živeti, C.; — die Empfindsamkeit, Jan.; — 2) das Weiche, der Weichtheil, DZ.
  49. mehkočȗtje, n. das Zartgefühl, Cig., nk.
  50. mehkokǫ̑žnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  51. mehkokǫ̑žnik, m. der Zärtling, Guts.- Cig.
  52. mehkonǫ́žən, -žna, adj. weichfüßig, C.; mehkonožni voli se radi zbadajo v noge, Gor.
  53. mehkoplúta, f. mehkoplute, die Weichflosser (malacopteri), Erj. (Ž.).
  54. mehkopȏłtnik, m. der Weichling, SlN.
  55. mehkorę̑pəc, -pca, m. der Weichschwanz, Cig.
  56. mehkóta, f. 1) die Weiche, die Weichheit; — die Weichlichkeit, Cig., Jan., C.; — v mehkotah in sladkotah živeti, C.; — die Empfindsamkeit, Jan.; — die Milde, C.; — 2) = mehko, mehkužno bitje: take mehkote! Levst. (Zb. sp.); — tudi: mehkọ̑ta, Valj. (Rad).
  57. mehkȏtnica, f. weicher, nasser Boden, M., Cig.; na mehkotnicah premehka vinca pridelujejo, Vrtov. (Vin.).
  58. mehkoȗdnik, m. = mehkȗžnik, Levst. (Zb. sp.).
  59. mehkovǫ́ljən, -ljna, adj. willensschwach, nachgiebig, Bes.
  60. mehkúž, m. 1) der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Jan.; — jajce brez trde lupine, Vest.; — 2) der Weichling, der Zärtling, Mur., Cig., Vrtov., ZgD.
  61. mehkúža, f. jajce brez trde lupine, Vest.
  62. mehkúžəc, -žca, m. 1) = mekužec, das Weichthier, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.; — 2) der Weichling, Cig., Jan.
  63. mehkúžən, -žna, adj. weichlich, verzärtelt, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  64. mehkúžika, f. ein verweichlichtes Mädchen, Vrtov.
  65. mehkȗžnica, f. ein verweichlichtes Weib, Z., Valj. (Rad).
  66. mehkȗžnik, m. der Weichling, der Zärtling, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.
  67. 1. mẹhníca, f. 1) = mehunica, die Weinbeerhülse, jvzhŠt.; — 2) vzbočen krog pod očesom, der Augenring, Cig., Lašče- Levst. (M.); — 3) die Strieme: roke z mehnicami, C.
  68. 2. mehníca, f. mehka hruška, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.), Bolc, Podkrnci- Erj. (Torb.); — neka breskva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. mehan, Štrek. (LjZv.).
  69. mẹ̑hov, adj. vom Blasebalg, Balg-; mehov pihalnik, das Balgrohr, Cig.; mehova platnica, das Balgbrett, Cig.
  70. mẹ̑hovəc, -vca, m. mehovci, die Schlauchthiere (coelenterata), Erj. (Ž.).
  71. mẹhǫ̑vje, n. coll. das Balgwerk, die Blasebälge, Cig., M.; — die Schläuche, M.; mehovjè, ogr.- Valj. (Rad).
  72. mẹhovlẹ̀k, -vlẹ́ka, m. der Blasebalgtreter, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  73. mẹhúlja, f. die leere Weinbeerhülse, SlGosp.- C.
  74. mẹhúna, f. = mehulja, Mariborska ok.- C.
  75. mẹhúr, -rja, m. die Blase; die Harnblase; der daraus gemachte Tabak- oder Geldbeutel; — žolčni m., die Gallenblase, Erj. (Som.); srčni m., der Herzbeutel, Cig., Jan.; — die Blatter; m. se naredi tam, kjer se človek opeče, po koži se mehurji spustijo; stekleni m., die Glasblase, Jan.
  76. mẹhȗrčarica, f. = mehurnjak, der Blasenwurm, Cig., Z.
  77. mẹhúrčək, -čka, m. dem. mehur; das Bläschen; — zračni mehurčki, die Luftblasen, Sen. (Fiz.).
  78. mẹhúrəc, -rca, m. dem. mehur, das Bläschen; plučni m., das Lungenbläschen, Erj. (Som.); tolščni m., das Fettbläschen, Erj. (Som.); vodeni m., die Wasserblase, Cig., Jan.
  79. mẹhúrən, -rna, adj. 1) Blasen-, Cig.; — 2) blasenziehend, Cig.
  80. mẹhúrjevəc, -vca, m. = mehirjevec, das Vesicatorium, Z., Jan. (H.).
  81. mẹhúrka, f. 1) die Seeblase: modra m. (physalia caravella), navadna m. ( phys. Arethusa), Erj. (Z.); — 2) der Blasenstrauch (colutea arborescens), Jan., Tuš. (R.).
  82. mẹhȗrnat, adj. blasig.
  83. mẹhȗrnik, m. das Blasenpflaster (vesicatorium), Cig., Jan., C.
  84. mẹhurnják, m. der Blasenwurm, Jan., Erj. (Ž.).
  85. mẹhúta, f. die leere Haut der Insectenpuppe, Kr.
  86. mèj, praep. = med, Levst. (Sl. Spr.), Trub., Dalm., Krelj, Dol., BlKr., nk.
  87. méja, f. 1) die Grenze; na meji, an der Grenze; črez mejo uiti; — 2) meja ali živa meja, ein lebendiger Zaun, die Hecke; mejo klestiti; — 3) das Gebüsch, das Gehölz, niederer Wald, der Hain, BlKr.- M., Mik., Cirk.- Baud., Ip., Idrija- Erj. (Torb.), Polj.; v mejo iti, Tolm.; — 4) Klarina m., neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.).
  88. mejáčiti, -ȃčim, vb. impf. m. s kom, jemandes Grenznachbar sein, Cig.
  89. meják, m. 1) der Grenznachbar, Mur., Cig., Jan., Mik.; Ne vrag, le sosed bo mejak, Preš.; — 2) = mejnik, Jan.
  90. mejáš, * m. 1) der Angrenzer, der Grenznachbar, Mur., Cig., Levst. (Cest.), Slom., Št.; — 2) = mejnik, Cig., C., BlKr.- Navr. (Let.), DZkr.
  91. mejášenje, n. das Angrenzen, Cig.
  92. mejášiti, -ȃšim, vb. impf. angrenzen, Cig., BlKr., jvzhŠt.; najina trtja mejašijo, unsere Weingärten grenzen aneinander, BlKr.; — tudi: m. se, Zora.
  93. mejȃštvọ, n. die Grenznachbarschaft, Št.
  94. mejı̑čnik, m. der Riesenklee (melilotus albus), Z.; (meječnik) Cig., Medv. (Rok.).
  95. mejíłən, -łna, adj. begrenzend, scheidend, Cig.; mejı̑łna gorstva, Scheidegebirge, Cig. (T.); = mejilno pogorje, Jes.
  96. mejı̑łnica, f. (črta) m., die Grenzlinie, die Demarcationslinie, Cig.
  97. mejína, f. das Buschheu, das Buschgras, M., Z.
  98. mejíti, -ím, vb. impf. 1) begrenzen, Grenzen setzen; — beschränken, Cig., Jan.; — 2) intr. grenzen; m. s čim, s kom, an etwas grenzen, jemandes Nachbar sein, Cig., Jan.; m. s kraljevstvom, Ravn.; meječa dežela, angrenzendes Land, Cig.; — 3) m. se, angrenzen, anrainen, Guts., Cig., Jan., Fr.- C.
  99. mejmȃšnica, f. der Ruhralant (inula dysenterica), Medv. (Rok.).
  100. mejníca, f. die Scheidelinie, Cig., Jan.; — gore mejnice, das Grenzgebirge, Cig. (T.).

   47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA